Višnje so poleti odlična izbira

Višnje so temno rdeče, rahlo kisle in polne značilnega okusa, ki v trenutku zbudi spomine na babičin višnjev zavitek. Čeprav pogosto živijo v senci svojih bolj sladkih sorodnic, češenj, imajo višnje številne prednosti. Izstopajo po svoji hranilni vrednosti ter so zelo vsestranske v kulinariki in enostavne za vzgojo doma.
Kaj so višnje in kako jih ločimo od češenj?
Višnje (Prunus cerasus) spadajo v družino rožnic, prav tako kot češnje, vendar imajo v primerjavi z njimi bolj izrazito kisel okus. Plodovi so manjši, meso je mehkejše, barva pa običajno temnejša, vse do skoraj črne. Drevesa so nižja od češnjevih, krošnja je bolj razprta, njihovi plodovi pa pogosto zorijo malce kasneje.
Poleg okusa in videza pa višnje izstopajo tudi po sestavi. Vsebujejo obilico vitamina A, C in E, pa tudi pomembne minerale, kot so kalij, kalcij, železo in magnezij. Prav tako so izjemno bogate s prehranskimi vlakninami in antioksidanti, ki pomagajo pri obrambi telesa pred prostimi radikali.
Zakaj so višnje zdrave?
Višnje niso le okusne, ampak tudi izjemno koristne za naše telo. Njihova bogata sestava podpira delovanje številnih telesnih sistemov. Prehranske vlaknine pripomorejo k boljši prebavi in urejeni črevesni flori, vitamin C podpira imunski sistem in deluje protivnetno,vitamin A pa je ključen za zdravje oči, kože in sluznic. Antioksidanti, zlasti antocianini, dajejo višnjam značilno temno rdečo barvo in pomagajo zmanjševati vnetne procese ter varujejo srce.
Sorte višenj, ki jih najpogosteje srečamo
Na slovenskih vrtovih in sadovnjakih najdemo več različnih sort višenj. Nekatere so bolj primerne za takojšnje uživanje, druge za predelavo.
V Sloveniji uspeva več sort višenj, ki so prilagojene našim podnebnim razmeram in so primerne tako za svežo porabo kot za predelavo. Med najpomembnejše sodijo gorsemska, ki je cenjena zaradi odpornosti in bogatega pridelka, ter keleris, priljubljena sorta z aromatičnimi, sočnimi plodovi. Rexelle izstopa po zgodnejšem zorenju in dobri odpornosti na bolezni, gerema pa daje velike, temno rdeče plodove z intenzivnim okusom. Med klasične sorte sodi tudi montmore, ki je vsestransko uporabna in odlična za marmelade, kompote ter višnjev sok.

Zakaj izbrati lokalne višnje?
Tako kot pri mnogih drugih sadežih je tudi pri višnjah izredno pomembno, da posegamo po tistih, ki so zrasle v naši bližini. Lokalno pridelane višnje so sveže, pobrane v pravem trenutku zrelosti, medtem ko uvožene pogosto prepotujejo dolge razdalje in dozorevajo v zabojnikih. Poleg tega z nakupom slovenskih višenj podpiramo domače kmete in ohranjamo tradicionalno sadjarstvo. Ob nakupu slovenskega sadja bodite posebej pozorni na znak »izbrana kakovost – Slovenija«, ki jamči še višjo kakovost ter 100 % slovensko pridelavo in predelavo.
Kako vzgojiti višnje doma?
Višnje sodijo med najbolj hvaležna sadna drevesa za domače vrtove. So nezahtevne, prilagodljive in dobro prenašajo različne vremenske razmere. Uspevajo tako na sončnih legah kot tudi v delni senci, ne marajo pa stoječe vode.
Osnovni nasveti za sajenje in oskrbo:
- Sajenje: Najbolje jih je saditi jeseni ali zgodaj spomladi, ko tla niso več zamrznjena. Jamo izkopljemo približno 60 cm globoko in široko, ob sajenju pa dodamo kompost ali uležan hlevski gnoj.
- Gnojenje: Spomladi in jeseni dodamo organsko gnojilo. Pomembno je, da ne pretiravamo .
- Obrezovanje višnje: Priporočljivo je, da višnje obrezujemo vsako leto, takoj po obiranju plodov, da se izognemo boleznim. Odstranimo suhe, polomljene in navzkrižno rastoče veje, krošnja pa naj bo zračna. Obrezovanje višnje pripomore k večji rodnosti in boljšemu splošnemu zdravju drevesa.
- Obiranje: Višnje so zrele za obiranje junija ali julija, odvisno od sorte. Zrele so takrat, ko se zlahka ločijo od peclja in imajo intenzivno barvo.
Slovenske višnje lahko poiščete tudi pri lokalnih pridelovalcih. Pomagajte si z našim zemljevidom ponudnikov lokalne hrane.
Priročen nasvet
Kako enostavno izkoščičiti višnje?
Če nimate posebnega izkoščičevalca, si lahko pomagate kar s slamico. Višnjo položite na steklenico in skozi sredino potisnite slamico od spodaj navzgor. Koščica bo padla v stekleničko, višnja pa ostala cela.
Kako shranimo višnje?
Ker imajo višnje kratek rok uporabe, jih je dobro čim prej porabiti ali shraniti za kasnejše uživanje. Najhitrejša in najbolj enostavna metoda je zamrzovanje. Sadeže pred tem dobro operemo, razkoščičimo in zapakiramo v plastične vrečke ali posodice, ki jih nato spravimo v zamrzovalnik. Manj pogosta, a vse bolj priljubljena možnost je sušenje. Višnje lahko posušimo v dehidratorju ali na soncu in jih pozimi uporabimo kot prigrizek ali dodatek k muslijem.
Če imate radi domače zaloge, pride v poštev tudi konzerviranje. Višnje lahko vložimo v sladkornem sirupu, jih pasteriziramo ali iz njih skuhamo gosto marmelado. Še ena odlična možnost so domači sokovi in likerji. Višnjev sok je osvežilen, bogat z vitamini in pogosto priljubljen tudi pri otrocih, medtem ko se domači višnjevec s pridihom vanilije znajde na marsikateri praznični mizi.
Višnje v kulinariki
Višnje so vsestranska sestavina, ki v kuhinji ponuja neomejene možnosti. Ena najbolj priljubljenih sladic z višnjami je gotovo višnjev zavitek. Hrustljavo listnato testo in rahlo kisla sadna sredica sta kombinacija, ki nikoli ne razočara. Pogosta uporaba višenj vključuje tudi kuhanje marmelade z dodatkom limoninega soka, kar še dodatno poudari svežino. Višnjevi kompoti pa so prijetna zaloga za hladne dni, ko si zaželimo nekaj domačega. Mnoge gospodinje višnje vključujejo tudi v pite in mafine, saj sadeži poskrbijo za intenziven okus in čudovito barvo. Vse pogosteje se višnje znajdejo tudi v slanih jedeh, na primer v čatnijih kot zanimiv dodatek k mesu. Ljubitelji domače kapljice pa iz njih pripravijo tudi liker, ki razvaja s svojo aromo. Recepti z višnjami ponujajo veliko svobode, zato je vsak domači pridelek dragocen vir navdiha za nove okuse in sladke pregrehe.

Odgovori na pogosta vprašanja o višnjah
1. Kakšne zdravilne lastnosti imajo višnje?
Višnje so bogate z antioksidanti, vitamini A in C, prehranskimi vlakninami in melatoninom. Pomagajo pri delovanju imunskega sistema, zmanjšujejo vnetja, uravnavajo prebavo in lahko pozitivno vplivajo na spanec.
2. Kako se višnje razlikujejo od češenj?
Višnje so manjše, bolj kisle in imajo temnejšo barvo. Njihovi plodovi so mehkejši, drevesa pa nižja in bolj razprta. Medtem ko so češnje večinoma sladke, so višnje bolj primerne za predelavo.
3. Zakaj kupovati lokalne višnje?
Lokalne višnje so sveže, okusnejše in bolj hranljive. Z njihovo izbiro podpiramo domače pridelovalce ter si zagotovimo bolj sveže plodove, polne hranil.
4. V katerih receptih lahko uporabimo višnje?
Višnje so odlične za zavitke, marmelade, kompote, sokove, likerje in celo za nekatere slane jedi, kot so čatniji. Višnjevi recepti so priljubljeni tako v tradicionalni kot tudi v sodobni kuhinji.
5. Kako vzgojimo višnjo na domačem vrtu?
Višnje sadimo jeseni ali zgodaj spomladi, potrebujejo sončno lego in dobro odcedna tla. Redno jih gnojimo in obrezujemo, sadeže pa obiramo sredi poletja.
6. Kako pravilno poteka obrezovanje višnje?
Obrezujemo jo po obiranju plodov, vsako leto. Odstranimo suhe in bolne veje ter tiste, ki rastejo navznoter. S tem izboljšamo pretok svetlobe in zraka ter spodbudimo rodnost.
Za dodatne informacije obiščite naslovno stran Naša super hrana in raziščite še druge zanimive vsebine o lokalni prehrani.
Vas zanima več o tematiki?
Pomagajte si z naslednjimi povezavami.