Intervju: Miša Koplova, zmagovalka MasterChef Slovenija 2025

Miša Koplova, zmagovalka letošnje sezone MasterChef Slovenija, je s svojim 10-hodnim finalnim menijem popeljala žirijo na presenetljivo kulinarično popotovanje po Sloveniji. Ponosna je, da je lahko kuhala z lokalnimi sestavinami z znakom »izbrana kakovost – Slovenija«, saj je uporaba sezonske, lokalne hrane ena od njenih pomembnih vrednot.

»Vsaka sestavina v finalnem meniju je bila izbrana s srcem,« odločno poudari. »Hotela sem povedati zgodbo o Sloveniji – o gorah, ravninah, rekah, morju – in hkrati pokazati, kako lahko z občutkom, spoštovanjem do tradicije in kančkom drznosti ustvarimo nekaj novega. Najpomembnejša mi je bila iskrenost: da vsaka sestavina nosi pomen, da ima korenine in da jo preoblikujem na način, ki ohranja njeno dušo.«

Miša poudarja, da sezonskost zanjo ni modna muha, temveč življenjska filozofija. »Ko kuham s sezonskimi sestavinami, kuham v ritmu letnih časov, v harmoniji z naravo. Vse se začne pri naravi in tistem, kar nam v danem trenutku ponuja. Okus je polnejši, telo se odziva drugače, odnos do hrane pa je globlji.« Ob tem pa poudari še eno ključno vrednoto, in sicer podporo lokalnim pridelovalcem.

Miša najraje kuha s slovenskimi sestavinami

Ko Miša spregovori o sestavinah, ki so ji najbolj pri srcu, ne izpostavi daljnih eksotičnih sestavin, ampak spregovori o domačnosti. »Toplo mi postane pri srcu ob vonju domačega hrena, okusu kozjanskega jabolka in pristnosti ajde. Hren me spominja na praznike, jabolka na otroštvo, ajda pa mi daje občutek ponosa, ker je skromna, a mogočna, kot naš narod.«

V MasterChef Slovenija kuhali s sestavinami z znakom »izbrana kakovost – Slovenija«

V MasterChef Slovenija so tekmovalci na mnogih izzivih kuhali s sestavinami z znakom »izbrana kakovost – Slovenija«, kar Miša Koplova zelo pozdravlja. Poudari, da so bile »kot opora, kot zanesljiv prijatelj, za katerega veš, da te ne bo pustil na cedilu«. Ne gre zgolj za to, da so sestavine dobre. Gre za zaupanje. »Ko veš, od kod sestavina prihaja, ji lažje zaupaš. Bolj jo začutiš in se ji lažje pokloniš s svojo jedjo.«

Znak »izbrana kakovost – Slovenija« je po njenem pomemben tudi z nakupnega vidika. »Ko zagledam ta znak, vem, da ne gre samo za izdelek, ampak za zgodbo, trud, vrednote. To mi je pomembno. Hrana naj bo več kot izdelek, naj bo izbira, ki jo naredimo zavestno.«

Miša verjame tudi, da bi morali potrošniki poznati poreklo hrane, ki jo zaužijemo. »Ko veš, kdo je pobral to solato, kdo je molzel mleko, kdo je vzgojil jabolko – takrat se ne prehranjuješ več samo s hranili, ampak z odnosi, s spoštovanjem, z zavestjo. Takšna hrana hrani tudi dušo.« 

Ljubezen do kuhanja se je rodila že v otroštvu

Ljubezen do kuhanja se je pri Miši začela že zelo zgodaj. Spominja se, kako je kot deklica stala preblizu štedilnika, čutila toploto loncev in opazovala babičino kuhanje. Babičina juha je zanjo še danes simbol varnosti in topline: »Babičino kuhanje ni bilo popolno po tehničnih merilih, ampak je bilo polno ljubezni. In to me je oblikovalo.«

Proces ustvarjanja nove jedi je pri Miši vselej intuitiven: »Včasih me nagovori sestavina, včasih spomin, včasih pa le želja, da izrazim neko misel. In potem iščem – barve, kontraste, harmonije.« Pri tem trdno verjame, da kuharji nimajo le odgovornosti ustvarjati okusne jedi, ampak tudi spoštovati svet, ki jih omogoča. »Kuhanje je kot slikanje s čustvi,« pravi z nasmehom.

Od vseh jedi iz finalnega menija ji največ pomeni prav glavna jed, prepelica in rarog. »Enostavno, ker je drzna in najbolj izraža mene.« To je kombinacija, ki si jo upaš pripraviti le, če si samozavesten in v popolnem stiku s svojim občutkom za okus in zgodbo.

Kakovost ima svojo ceno – in prav je tako

Na vprašanje o razmerju med ceno in kakovostjo odgovori neposredno: »Kakovost ima svojo ceno – in prav je tako.« Verjame, da lokalna hrana dolgoročno ni dražja, saj je bolj hranljiva, manj je zavržemo in bolj podpira lokalno skupnost. Po njenem mnenju je pravi izziv v tem, kako potrošnike spodbuditi k bolj zavestnim odločitvam.

Zavržena hrana je področje, kjer lahko vsak naredi razliko. Miša svetuje: »Vse se da spremeniti. Rižoto lahko oblikujemo v cmočke in popečemo, zelenjavo damo v frittato, star kruh postane osnova za juho ali sladico. Ključno je, da začnemo gledati ostanke ne kot odpadek, ampak kot priložnost za ustvarjalnost, za spoštovanje hrane in za nove okuse.«

Slovenija v enem grižljaju

Če bi morala Miša Slovenijo predstaviti v enem samem grižljaju, bi bila to jed iz ajde ali krompirja, dimljene postrvi, kančka kisa in kapljice medu. »Nekaj ostrega, nekaj nežnega, nekaj kmečkega in nekaj plemenitega – tako kot mi, Slovenci.«