“Bolje je biti tam, kjer je dobra voda, kot tam, kjer je dober kruh”

Gre za staro slovensko ljudsko modrost, ki potrjuje, da vodo pri nas znamo ceniti. Slovenija se lahko pohvali z velikim bogastvom svojih voda, naravnih virov in pitne vode. Zaradi kakovostnega nadzora postaja iz leta v leto boljša, zaradi vsesplošnega pomanjkanja vode v svetu pa tudi velika konkurenčna prednost. 22. marca vsako leto obeležujemo tudi svetovni dan voda.

V slovenskem Pravilniku o vodi lahko preberemo, da s pitno vodo razumemo vodo v prvotnem stanju ali po pripravi, ki je namenjena pitju, kuhanju, pripravi hrane ali za druge gospodinjske namene. Voda, ki jo pijemo in uživamo v nekaterih izdelkih, se lahko dobavlja iz vodovodnega omrežja, cistern ali kot predpakirana voda. Zdravstveno ustrezna voda je tista, ki je skladna z mejnimi vrednostmi predpisanih parametrov, torej ne vsebuje mikroorganizmov, zajedavcev, pesticidov in drugih snovi, ki lahko predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi. Prav na tem področju so rezultati raziskav za Slovenijo spodbudni – v zadnjih dvanajstih letih namreč vsi kazalniki neskladnosti pri vodi, ne glede na razlog, kažejo trend upadanja, kar pomeni, da je naša voda vse boljša. (vir: ARSO)

Naša voda je kot tekoče zlato

Na našem planetu je sladke vode le nekaj odstotkov, dostopne pa še precej manj. V zadnjih sto letih se je poraba pitne ali sladke vode šestkrat povečala (Agencija RS za okolje). Slovenija se po količini dokaj neenakomerno porazdeljene vode uvršča med najbolj vodnate države.

V Sloveniji imamo fantastično naravno okolje in kar devetinpetdeset rek. Vodo za javni vodovod črpamo iz podzemnih virov in tekočih voda. V Sloveniji večino vode (79 %) načrpamo iz površinskih voda, največ iz vodotokov (Vir: SURS). Ohrabrujoč je tudi podatek, da smo v letu 2015 v okolje izpustili za desetino manj odpadnih voda, pri čemer je bilo kar 92 % te vode le toplotno onesnažene.

Porabljamo vse manj vode, ne pa tudi plastike

Kakovost vode iz plastenk je glede kemijskih lastnosti primerljiva s kakovostjo vode iz pipe, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Zakaj bi torej sploh kupovali dodatno plastično embalažo in onesnaževali okolje? Naravne mineralne in izvirske vode izhajajo iz podzemnih virov, ki pa so zaščiteni pred kakršnim koli tveganjem onesnaženja, zato jih ni treba obdelovati s kemijskimi sredstvi, so zapisali na Združenju polnilcev embaliranih vod Slovenije. V Sloveniji se dejstva očitno zavedamo, saj porabimo v povprečju le oseminpetdeset litrov embalirane vode na prebivalca ter smo tako krepko pod evropskim povprečjem, ki znaša sto pet litrov.

Pravica do vode je po novem zapisana tudi v ustavo

Slovenija se poleg radodarnosti narave s kakovostno vodo ponaša tudi z angažiranostjo politične generacije, ki se je aktivno zavzemala za vpis pravic državljanov do pitne vode v ustavo RS. Poleg Slovaške smo tako šele druga država v EU, ki je vodne vire zaščitila na najvišji ravni. Poslanci so s štiriinšestdesetimi glasovi za in z nobenim proti odločili, da se v ustavo zapiše, da ima vsak pravico do pitne vode in da so vodni viri javno dobro, ki je v upravljanju države (člen 70 a).

Skrb države pa je premalo. Tudi posamezniki moramo narediti vse, kar je v naši moči, da bo voda še naprej ostala takšna, kakršna mora biti: čista in dostopna vsem.