Pogosta vprašanja in odgovori

Pogosta vprašanja in odgovori

    Tukaj predstavljamo odgovore na pogosta vprašanja pridelovalcev in predelovalcev, ki vstopajo v promocijo po Zakonu o promociji. To pomeni, da začenjajo odvajati prispevke za promocijo, obenem pa vstopajo v novo shemo »Izbrana kakovost«.

    Globalizacija in čedalje bolj prost pretok kmetijskih in živilskih proizvodov med državami celega sveta prinašata potrošniku bistveno večjo izbiro proizvodov na trgovskih policah: tako z vidika ponudbe različnih vrst proizvodov, okusov, kakovosti kot tudi cene.

    Večja ponudba proizvodov na trgu pa pomeni večjo konkurenco za vas, pridelovalce in predelovalce, ki se soočate s pritiski na zniževanje cen in z zaostrovanjem pogojev poslovanja s posredniki in trgovino. Nihanja cen in količin odkupljenih kmetijskih proizvodov povzročajo tudi ekstremne vremenske razmere in različne politično-gospodarske odločitve. Pridelovalci in predelovalci kmetijskih in živilskih proizvodov poslujete v nestabilnem okolju, kar vam tudi otežuje dolgoročno načrtovanje in razvoj.

    Promocija in povečano povpraševanje po domačih kmetijskih in živilskih proizvodih spodbujata vse akterje v naši agroživilski verigi, da se med seboj vertikalno bolj povezujete, in povečujeta potencial za lokalno proizvodnjo živil.

    Sodoben način življenja je spremenil vsakodnevne navade potrošnikov tudi na področju izbire živil in prehranjevanja. Potrošniki po eni strani izgubljajo kompetence pri izbiranju kakovostne in varne hrane. Zaradi poplave informacij, velikega števila premalo poznanih označb kakovosti, ki so na trgu pomešane z različnimi zasebnimi označbami, prostovoljnimi znaki in blagovnimi znamkami, so potrošniki zmedeni.

    Po drugi strani se oblikujejo ozaveščene skupine, ki so pri izbiri hrane zelo pazljive in se zavedajo povezave med hrano, zdravjem in kakovostnim življenjem ter okoljem. Vedno večja je tudi občutljivost javnosti na vprašanja kakovosti in varnosti hrane ter vpliva kmetijstva na okolje.

    Zaradi pogostejših prehranskih afer se danes lahko hitreje poruši zaupanje v institucije države in nadzora, v podjetja, ponudnike in tudi v blagovne znamke.

    Prenizka vlaganja v promocijo označb kakovosti, slaba opremljenost izdelkov z označbami ter neprimerno in nezadostno komuniciranje s potrošniki povzročajo zmedo pri nakupnih odločitvah. Skupno dopolnjevanje in učinkovita izvedba promocije na ravni države ter promocije lastnih blagovnih znamk kmetij in podjetij lahko imajo sinergijske učinke in povečujejo pozitiven vpliv na potrošnika.

    Najvišji organ pri izvajanju promocije je svet za promocijo, ki ima osem članov: dva predstavnika kmetijskih gospodarstev, ki jih predlaga Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, enega predstavnika zadrug na predlog Zadružne zveze Slovenije, tri predstavnike živilsko-predelovalne industrije, ki jih predlaga Gospodarska zbornica Slovenije in dva predstavnika kmetijskega ministrstva. Svet za promocijo sprejema odločitve glede usmeritev in izvajanja promocije ter spremlja in nadzoruje učinkovitost rabe sredstev za promocijo.

    Vsak izmed osmih sektorjev kmetijstva in živilsko-predelovalne industrije (mleko, meso, vrtnine, sadje, žita, oljčno olje, grozdje za vino in med) ima tudi svoj t. i. sektorski odbor. V njem so predstavniki nosilcev kmetijskih gospodarstev oz. pridelovalcev, živilsko-predelovalne industrije ter drugi strokovnjaki in predstavniki združenj, ki so vključeni v proizvodnjo zadevnega sektorja.

    Odločitev sektorja:

      • Posamezni kmetijski sektor se sam odloči, ali želi vstopiti v promocijo (v nadaljevanju: sektorska promocija) ali ne.
      • V zakonu so določeni le najvišji možni prispevki v posameznem sektorju, sektor pa lahko določi tudi nižje zneske prispevka za promocijo.
      • Sektorski odbor ima naloge, ki jih določa 26. člen Zakona o promociji. Med pomembnejšimi odgovornostmi sektorskega odbora so:
    odločitev in predlog svetu za promocijo o letu vstopa sektorja v triletno promocijo,
    odločitev o višini prispevka, ki ga bodo plačevali vsi pridelovalci in predelovalci v sektorju (maksimalna vrednost je določena v Zakonu o promociji),
    priprava in potrditev specifikacije za »Izbrano kakovost« za svoj sektor,
    predlog usmeritve za promocijo, priprava strokovne podlage za promocijo in podobno.

    Vlada na predlog sveta za promocijo sprejme šestletni strateški načrt promocije, v katerem začrta dolgoročne usmeritve. Na podlagi odločitve sektorja za vstop v promocijo ministrstvo nato pripravi triletni Program promocije za sektorje, ki vstopajo v promocijo. Ta podrobneje določa vsebinsko, finančno in časovno izvajanje promocije za posamezni sektor. Vlada sprejme tudi vse potrebne pravne akte, ki določajo začetek obveznega zbiranja prispevkov v posameznem sektorju, ter priglasi promocijo kot državno pomoč pri Evropski komisiji.

    Finančni prispevek države: K zbranemu prispevku sektorja svoj finančni delež prispeva tudi država, in sicer v višini vsaj 40 % predvidenih sredstev s programom promocije sektorja.

    Aktivnosti promocije in informiranja izvaja ministrstvo oz. na javnem razpisu izbrana oglaševalsko-komunikacijska agencija.

    Zaradi prostega pretoka blaga v EU je v pravnem redu EU in tudi v Zakonu o promociji določeno, na kakšen način se lahko izvaja promocija in koliko sredstev zanjo prispevata sektor in država. Promocijske kampanje vsebujejo dve vrsti dovoljene promocije:
    Vsebina promocijePrispevek sektorja in državeOmejitve
    Generična promocijaZagotavljanje informacij potrošnikom o značilnostih pridelave in predelave, o sistemih zagotavljanja kakovosti, varnosti in sledljivosti, o posebnih lastnostih in prehranjevalnih koristih ter priporočenem dnevnem vnosu kmetijskih proizvodov.25 % zbranega prispevka sektorja; prispevek države ni omejen.Ni dovoljeno navajanje porekla (Slovenija, slovensko ipd.), blagovnih znamk, podjetij.
    Promocija sheme kakovostiInformiranje potrošnikov o pomenu in značilnostih nove nacionalne sheme kakovosti »Izbrana kakovost« ter promoviranje kmetijskih in živilskih proizvodov s to označbo.75 % zbranega prispevka sektorja; država lahko prispeva do največ 50 % vseh sredstev za ta namen.država pridelave/reje in predelave se lahko navaja, vendar kot sekundarno sporočilo.

    Višino prispevka določi sektor sam, zakon določa le maksimalno vrednost. Sektorja mleko in meso sta za prihodnja tri leta določila naslednje višine prispevkov za promocijo: i) 0,5 €/1000 litrov mleka, ii) 0,7 €/glavo govedi, stare do enega leta, iii) 2,4 €/glavo govedi, stare nad eno leto, iv) 0,003 €/glavo perutnine. Polovico prispevka plača pridelovalec, drugo polovico kupec oz. predelovalec osnovnega kmetijskega proizvoda.

    To pomeni, da npr. kmet, ki zgolj prideluje mleko in ga prodaja mlekarni, odšteje le 0,25 €/1000 litrov mleka oziroma 0,00025 € za en liter mleka. Enak delež plača tudi predelovalec. V primeru, da pridelano mleko kmet sam tudi predelav končni mlečni proizvod, plača celotni znesek prispevka za promocijo sam (0,0005 EUR/liter mleka). Enako velja za goveje in perutninsko meso.

    Pri zbiranju prispevka smo poskrbeli za minimalno administrativno obremenitev kmeta. Kmet, ki zgolj prideluje mleko ali goveje in perutninsko meso ter ga prodaja kupcu oz. predelovalcu, bo zanj prispevek obračunal in nakazal v državni proračun kupec osnovne kmetijske surovine (mlekarna, zadruga, klavnica itd.). Kmet bo v tem primeru prejel nižjo kupnino za višino zneska prispevka za promocijo, obračunan prispevek pa bo prikazan na obračunskem listu.

    Le v primeru, ko kmet poleg pridelave sam tudi predeluje osnovne kmetijske proizvode (svoje ali odkupljene od drugega kmeta), plača prispevek v celoti in sam izvede obračun in nakazilo celotnega prispevka v proračun na poseben namenski podračun.

    Celotna vsota zbranih prispevkov zavezancev v posameznem sektorju bo porabljena izključno za promocijo in informiranje tega sektorja in se ne bo uporabljala za druge namene. Tako bodo sredstva, zbrana med pridelovalci in predelovalci mleka, namenjena zgolj za promocijo mleka in mlečnih proizvodov.

    Poraba sredstev bo transparentna in jo bo spremljal svet za promocijo. Ministrstvo bo redno izvajalo meritve učinkovitosti izvajanja promocije ter doseganje zastavljenih promocijskih ciljev.

    Sredstva bodo namenjena za oglaševanje v klasičnih medijih (TV, radio, tisk, splet in digitalni kanali, oglaševanje na prostem ipd.), za promocijo in degustacije na maloprodajnih mestih, pripravo in razdeljevanje publikacij in promocijskega materiala neposredno potrošnikom ter za izobraževalne in informativne dogodke.

    Pri izvajanju promocije bomo zasledovali dva ključna cilja:

    1. Izboljšanje informiranosti in ozaveščenosti potrošnikov o kmetijskih in živilskih proizvodih, da se bodo potrošniki pri nakupu bolj kompetentno odločali, prepoznali kakovost in dobili jasno informacijo, kje je bil proizvod pridelan, kje je bila žival rejena in kje je bila izvedena predelava. tako bodo lažje izbirali proizvode iz lokalnega okolja. To bomo dosegli preko:

    • izboljšanja potrošnikovega poznavanja značilnosti in prednosti lokalne pridelave in različnih postopkov predelave mleka in mesa v končne proizvode;
    • povečanja ozaveščenosti potrošnika, da z nakupom lokalnih, domačih proizvodov pripomore tudi k širšim družbenim in okolijskim koristim v svojem lokalnem okolju (npr. skrb za blaginjo živali, varovanje okolja zaradi krajših transportnih poti, obdelanost in poseljenost podeželja, zagotavljanje prehranske varnosti ipd.);
    • povišanja stopnje zaupanja v slovenski sistem zagotavljanja varnosti, sledljivosti in kakovosti hrane, kar posledično povečuje tudi zaupanje v lokalno pridelane proizvode;
    • povečanja informiranosti potrošnikov o lastnostih, kakovosti in uporabi različnih vrst mlečnih in mesnih proizvodov ter o deklaracijah in označbah na njih;
    • izboljšanja potrošnikovega poznavanja prehranjevalnih koristi in priporočene uporabe mleka in mesa v okviru zdrave in uravnotežene prehrane odraslih in otrok.

    2. Promocija kmetijskih in živilskih proizvodov, ki bodo označeni z označbo »Izbrana kakovost – Slovenija«, z namenom, da se bodo potrošniki laže odločali za kakovostne lokalne proizvode. To bomo dosegli preko:

    • informiranja potrošnikov o pomenu nove označbe iz sheme kakovosti »Izbrana kakovost – Slovenija« za mlečne in mesne proizvode, in sicer o posebnostih, kakovosti in drugih značilnostih proizvodov iz te sheme;
    • promoviranja mlečnih in mesnih proizvodov, ki so vključeni v shemo »Izbrana kakovost – Slovenija«, kasneje pa tudi drugih sektorjev, ki bodo vstopili v promocijo.

    Bolj informiran in ozaveščen potrošnik se zaveda prednosti, ki jih prinašajo lokalno pridelani in predelani proizvodi, ne samo z vidika kakovosti hrane, temveč tudi vpliva na lokalno okolje (obdelanost in poseljenost podeželja, varovanje okolja zaradi kratkih transportnih poti, povečevanje samooskrbe ipd.). Ker bolje razume označbe in deklaracije na kmetijskih proizvodih in živilih, potrošnik laže prepozna od kje proizvodi izhajajo, sestavo surovin ter kakovost. To je osnova, da se lahko pri nakupu kompetentno odloča med različnimi proizvodi, s tem pa se povečuje možnost, da bo pogosteje posegal po naših lokalnih, domačih proizvodih in proizvodih iz sheme »Izbrana kakovost«.

    Informiranje o sistemu sledljivosti in zagotavljanja varnosti živil povečuje zaupanje v sistem slovenskega nadzora hrane ter s tem posledično v lokalno pridelane in predelane proizvode. To je še posebej pomembno v času prehranskih afer, ko je potrošnikovo zaupanje hitro porušeno.

    S povečanim povpraševanjem po lokalnih proizvodih in slovenski osnovni surovini v predelanih živilih bodo pridelovalcu zagotovljeni stabilnejše poslovno okolje, predvidljivejši odkup, stabilnejša odkupna cena in dolgoročnejše sodelovanje s predelovalci. Takšno stabilno okolje tudi krepi slovensko agroživilsko verigo.

    Posamezni pridelovalec in predelovalec plačata za sektorsko promocijo relativno nizek prispevek, s katerim sama ne moreta izvesti učinkovite promocije. S skupnim zbranim zneskom celotnega sektorja pa lahko naredimo veliko.

    Najbolj neposredno in najhitrejšo korist imajo pridelovalci in predelovalci, če so njihovi proizvodi vključeni v novo nacionalno shemo »Izbrana kakovost – Slovenija« in označeni z novo označbo:

    • v okviru sektorske promocije bo država označbo še posebej promovirala, s tem pa bodo potrošniki informirani o prednostih označenih proizvodov, s promocijo se bosta povečevali opaženost in prepoznavnost označenih proizvodov, potrošnik bo vse pogosteje posegal po proizvodih »Izbrana kakovost – Slovenija«;
    • na policah trgovin bodo zaradi enotne označbe »Izbrana kakovost – Slovenija« proizvodi bolj vidni in prepoznavni, zaradi neposredne povezave med promocijskimi oglasi nove sheme kakovosti in proizvodi, označenimi z označbo »Izbrana kakovost – Slovenija«, bo potrošnik laže prepoznal proizvod, s čimer se poveča možnost njegovega nakupa;
    • označba »Izbrana kakovost – Slovenija« potrošniku zagotavlja dodano vrednost: kontrolirano kakovost, slovensko surovino ter jamstvo, da je izdelek pridelan in predelan v Sloveniji; slovenskemu potrošniku je namreč pomembno, da surovina prihaja iz Slovenije, zato imajo tovrstni proizvodi možnost povečevanja tržnega deleža in ugleda.

    Spreminjanje potrošniških navad in promocija proizvodov sta »teka na dolge proge«. Ob konsistentnem in pravilno usmerjenem komuniciranju ter zadostnem finančnem vložku ima promocija dolgoročne pozitivne učinke.

    Vsi proizvodi na policah trgovin so varni in neškodljivi zdravju, saj to zagotavlja sistem varnosti in sledljivosti hrane. Kljub temu pa so to le minimalni standardi, ki jih morajo izpolnjevati vsa živila v prodaji, nadzor nad njihovim izpolnjevanjem pa izvajajo uradne institucije.

    Določeni proizvodi so že danes vključeni v obstoječe nacionalne sheme kakovosti. Te proizvode letno certificirajo certifikacijski organi in kontrolirajo uradne institucije.

    Da bi slovenski potrošnik laže prepoznal lokalne kakovostne proizvode, ki so pridelani in predelani v Sloveniji, je vzpostavljena nova shema kakovosti in s tem označba »Izbrana kakovost – Slovenija«. Ta označba na proizvodu bo potrošniku zagotavljala:

    • da ima proizvod posebne lastnosti, ki se nanašajo predvsem na pridelavo, predelavo ali kakovost osnovnih surovin,
    • da je proizvod pridelan in predelan v Sloveniji (vsi postopki od pridelave do predelave se odvijajo v Sloveniji).

    Označba »Izbrana kakovost – Slovenija« bo v obliki grafične podobe vključena na embalažo certificiranih proizvodov, obenem pa tudi predstavljena v različnih komunikacijskih materialih. Za označbo stoji sistem kontrole kakovosti, ki zagotavlja skladnost kmetijskega ali živilskega proizvoda z določenimi merili in kriteriji. Označba tako informirapotrošnike o specifičnih značilnostih in prednostih izdelkov, olajša njihovo prepoznavnost, jih promovira ter vpliva na prepričanja potrošnikov in njihovo namero za nakup.

    Ta označba »Izbrana kakovost – Slovenija« bo tako povečevala vrednost označenim proizvodom, blagovnim znamkam in njihovim proizvajalcem. Obenem tako označeni proizvodi gradijo pozitivno podobo in verodostojnost označbe. Blagovna znamka in označba kakovosti tako krepita druga drugo.

    • Čimprejšnja vključitev čim večjega števila kmetov in predelovalcev ter njihovih proizvodov v shemo »Izbrana kakovost – Slovenija«;
    • dosledno in pravilno nakazovanje prispevka za promocijo;
    • uporaba znaka »Izbrana kakovost – Slovenija« na vseh certificiranih proizvodih poleg blagovne znamke;
    • aktivna vključitev in medsebojno sodelovanje kmetov in predelovalcev s skupnimi nastopi, promocijskimi dejavnostmi in predstavitvami potrošnikom na tržnicah, v trgovskih centrih, na različnih javnih dogodkih in prireditvah, v lokalnih in regionalnih medijih, šolah, vrtcih in drugih javnih zavodih ter gostinskih obratih; potrošniki morajo imeti možnost okusiti kmetijske in živilske proizvode ter spoznati njihove pridelovalce in predelovalce;
    • ponudniki označenih proizvodov tudi sami v svojih komunikacijah s potrošniki predstavijo prednosti proizvodov, označenih z znakom »Izbrana kakovost – Slovenija«.

    Pri izvajanju promocije po Zakonu o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov se upoštevajo naslednji predpisi in sprejeti dokumenti:

    Zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov, ki ga je sprejela vlada RS leta 2011 z dopolnitvami iz leta 2012, je temeljni zakonodajni dokument, ki med drugim določa vrste in oblike promocije, načrtovanje in financiranje promocij, prispevek za promocijo, zbiranje, upravljanje in vodenje osebnih in drugih podatkov o zavezancih za prispevek, organe in posvetovalna telesa za promocijo, izvajanje strokovnih nalog in nadzor izvajanja zakona.

    Leta 2003 je bil sprejet Strateški načrt promocije kmetijskih in živilskih proizvodov za obdobje 2013–2018, ki določa strateške usmeritve za šestletno obdobje na področju promocije kmetijskih in živilskih proizvodov.

    Uredba in odredba za mleko in meso

    Leta 2015 sta se sektor mleka ter sektor perutninskega in govejega mesa odločila, da vstopita v promocijo. Na podlagi predlogov sektorjev je vlada sprejela uredbi, ki določata višino in začetek plačevanja obveznega prispevka za promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov za zavezance iz sektorja pridelave in predelave mleka ter pridelave in predelave perutninskega in govejega mesa:

    Minister za kmetijstvo je v 2015 sprejel odredbi za sektorja mleka in mesa:

    Za potrebe certificiranja proizvodov v shemi »Izbrana kakovost« je minister za kmetijstvo 14. 10. 2015 na podlagi petega odstavka 70.a in prvega odstavka 92. člena Zakona o kmetijstvu sprejel Pravilnik o postopkih priznanja označbe »Izbrana kakovost«. Ta določa postopek priznanja označbe »Izbrana kakovost«, strokovne komisije, način ugotavljanja skladnosti, pogoje, ki jih morajo izpolnjevati organizacije za kontrolo in certificiranje kmetijskih pridelkov in živil, ter grafično podobo zaščitnega znaka »Izbrana kakovost«.

    Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v vaši regiji ter v celotni Sloveniji?
    Ostani na tekočem