Zakaj je med zdrav in zakaj je najbolj zdravo uživati slovenski med kontrolirane kakovosti

Da med že od nekdaj velja za posebno darilo narave, pričajo tudi besede grškega matematika in misleca Pitagore: “Če ne bi dnevno užival medu, bi umrl štirideset let prej.” To čudovito sladko živilo so že v starih civilizacijah uporabljali kot hranilo in kot zdravilo. Zato ne preseneča, da ima v ljudskem zdravilstvu apiterapija (zdravljenje z medom) še danes zelo pomembno mesto.

Med pomaga ohranjati zdravje

Kaj vse lahko navedemo temu čebeljemu produktu v prid? Za začetek varuje pred številnimi bakterijami in nekaterimi glivicami, zato tudi pospešuje celjenje ran, vnetij in opeklin. Zaradi svojih pomirjevalnih učinkov omogoča boljši, globlji spanec. Ker zmanjšuje kašelj in olajša dihanje, ga je pametno uporabiti pri prehladih, hripavosti in vnetju grla, za povrh pa lajša težave pri astmi. Med pomaga pri blaženju mišičnih krčev, lajša prebavni proces, blaži zgago, razjede na želodcu ali dvanajstniku ter deluje rahlo odvajalno, saj krepi gibljivost črevesja. V pomoč je tudi jetrom pri presnovi ogljikovih hidratov in pri obdelavi strupov, sploh pa ima pomembno vlogo pri obrambi organizma proti zloglasnim prostim radikalom.

Kranjska sivka je ponos Slovenije

Slovensko čebelarstvo je danes po svetu najbolj znano po kranjski čebeli, ki je avtohtona zaščitena čebelja vrsta v Evropski uniji. Zaradi sivih dlačic na obročkih zadka je dobila ime kranjska sivka. Slovi po svoji krotkosti, delavnosti, skromnosti in odličnem smislu za orientacijo, zaradi česar so jo razširili tudi drugod po svetu. A Slovenci smo nosilci žlahtne čebelarske tradicije že vse od 18. stoletja naprej. Njen duh pa je utelešen v našem velikem čebelarskem teoretiku in izumitelju Antonu Janši.

“Med vsemi od Boga ustvarjenimi stvarmi ali živalmi ni nobena za človeka tako pridna in koristna in manjše strežbe ali živeža ali stroškov potrebna stvar kakor čebela,” je zapisal v svoji tudi na cesarskem Dunaju vplivni knjigi Popolni nauk o čebelarstvu. In tako ne preseneča, da je Slovenska čebelarska zveza prav njegov rojstni dan, 20. maj, predlagala za svetovni dan čebel, kar so v Organizaciji združenih narodov toplo sprejeli.

Višji standardi za slovenski med

“Ko uživamo med, je pomembno, da je iz okolja, v katerem živimo,” pravi svetovalka za zagotavljanje zdrave hrane Andreja Kandolf. “Tako vase ne vnašamo snovi, ki so našemu organizmu tuje. Med namreč vsebuje tudi cvetni prah rastlin, na katerih so čebele nabirale osnovno surovino, pa tudi drug cvetni prah, ki pride vanj na posreden način. Če vnašamo v telo snovi iz tujega okolja, je veliko več možnosti, da se pojavi alergija.”

A to je samo začetek niza razlogov za uživanje slovenskega medu. Mnogo potrošnikov ne ve, da so enotni standardi medu za vse članice EU nižji od teh, ki veljajo za slovenske čebelarje. Na primer: najvišja dovoljena količina hidroksimetilfurfurala (HMF), ki je kazalnik svežine medu, je po evropskih predpisih 40 enot, medtem ko ga slovenski med, označen z zaščiteno geografsko označbo, ne vsebuje več kot 15 enot, pogosto pa precej manj.

Sledljivost slovenskega medu gre vse do imena čebelarja

Naslednja velika prednost medu slovenskega čebelarja je, da ni prepotoval dolgih razdalj. Zmnožek prav teh velikih razdalj, pogosto nepravilnega skladiščenja in mešanja medu z raznih delov sveta predstavljajo znatno nevarnost, da se končnemu produktu zmanjša kakovost. In ga je treba vsekakor vračunati v samo na prvi pogled nizko ceno cenenega medu.

V korist uživanju domačega medu govori tudi dejstvo, da slovenski čebelarji zagotavljajo njegovo sledljivost. Na nalepki je namreč tudi naslov čebelarja, ki je med pridelal, na uvoženih pa pogosto piše le, da gre za mešanico različnih vrst medu. Kot znak posebne zaveze potrebam potrošnika so slovenski čebelarji zaščitili slovenski med z zaščiteno geografsko označbo.

Za konec pa lahko kot škisa na mizo vržemo še tole misel, ki nas Slovence nič manj kot zavezuje uživati naš domači med. “Čebeli kot glavni opraševalki se lahko zahvalimo za bogat izbor sadja in zelenjave v naši prehrani,” pravi Andreja Kandolf, “kakor tudi za raznovrstnost v naravi. In ko boste naslednjič kupovali med, ga kupite pri slovenskem čebelarju, kajti s tem ne boste kupili samo zdravja, ampak boste aktivno poskrbeli tudi za opraševanje in s tem celostno zdravje okolja, v katerem živite.”

Avtorica naslovne fotografije: Nina Ilič


Sorodni članki

Slovenija povzema korake v svetovnem čebelarstvu

Te dni smo v pričakovanju razglasitve svetovnega dneva čebel pri Združenih narodih. To je potrditev dolgoletnih prizadevanj Slovenije, da čebele zaščitimo tudi tako, da jih umestimo na seznam ogroženih živalskih vrst. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z dr. Petrom…

Več...

Medeni obeti za slovenske poštarje

Ob tej novici se bodo gotovo zasvetile oči zapriseženim filatelistom: na pobudo Čebelarske zveze Slovenije je Pošta Slovenije natisnila posebno znamko, ki diši po medu. Prav ste prebrali, s posebno kemično tehnologijo natisnjena znamka v okolico dejansko oddaja vonj po…

Več...

Čebelarstvo je poezija kmetijstva

Pogovor z Boštjanom Nočem, predsednikom Čebelarske zveze Slovenije in avtorjem knjige Rojen za čebele Po lanski katastrofalni letini medu je letos, če prav razumemo, občutno bolje? Drži. Letos imamo eno tako povsem povprečno letino, kar je v primerjavi z lansko…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v vaši regiji ter v celotni Sloveniji?
Ostani na tekočem