Za vrnitev mladih na podeželje

Imenitna novica za vse mlade in mlajše kmetovalce: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v Uradnem listu objavilo prvi javni razpis za zagon dejavnosti za mlade kmete. Ustrezno usposobljeni kmetovalci v starostnem razponu od 18 do 40 let, ki so uradno lastniki svoje kmetije in so na njej zaposleni, bodo lahko zaprosili za 45.000 evrov nepovratnih sredstev državne pomoči. Tisti, ki na kmetiji niso zaposleni, bodo lahko postali upravičeni do pomoči v višini 18.600 evrov.

Gre za ukrep v okviru Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020. V tem obdobju bo ministrstvo za izvajanje ukrepa porabilo dobrih šestdeset milijonov evrov, od tega bo osemdeset odstotkov prispevala Evropska unija, dvajset odstotkov pa naša država. Okvirna višina razpisanih sredstev za letos je predvidoma dvanajst milijonov evrov. Javni razpis bo zaprtega tipa, tako fizični kot elektronski vnos vlog pa bo možen med 24. 8. in 18. 9. 2015.

“Širši namen ukrepa je, da postopoma spremenimo starostno, posledično pa tudi izobrazbeno strukturo gospodarjev na slovenskih kmetijah,” pravi Rok Roblek z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. “Tak cilj smo si zastavili iz več razlogov. Kmetijstvo je danes prostor mnogih možnosti, podjetniških idej in tehnoloških izboljšav. Prav slednjim so, recimo, mlajše generacije bolj naklonjene kot starejše. Naravnost neverjetno je, kako so si nekateri mladi slovenski kmetje z malce poguma in veliko znanja v zadnjih letih sami izboljšali pogoje dela! Nekatere izjemne kose opreme, ki so jih sestavili, bi prej lahko pričakovali iz razvojnega oddelka kake velike korporacije, ne pa s slovenskih kmečkih dvorišč. Kar pa seveda terja tako znanje kot angažma in mladi so glede tega pač bolj pogumni in samoiniciativni. Opažamo tudi, da so današnji mlajši kmetovalci bolj odprti za medsosedsko sodelovanje. In to se hitro pozna tudi pri končni letni bilanci. Starejšim generacijam kmetov in njihovi ljubezni do slovenske zemlje sicer veliko dolgujemo, a je ta ljubezen včasih tudi malce iracionalna – namreč v smislu sentimentalnih ovir, saj so nekateri vsem ekonomskim zakonitostim navkljub trmasto navezani prav na tisto svojo konkretno zaplato zemlje. Zaradi vseh teh in še drugih razlogov zdaj skušamo v sodelovanju z Evropsko unijo tudi s pomočjo omenjenega razpisa malce pospešiti menjavo generacij.”

Gospod Roblek ve, o čem govori. Tri leta je namreč opravljal funkcijo predsednika Zveze podeželske mladine, ob tem je bil tudi član glavnega odbora Evropske podeželske mladine. Poživitev naših domačij z mlado krvjo, pravi, nam mora biti visoka prioriteta v sklopu širše družbene strategije.

“Brez močnega in vitalnega kmetijstva na podeželju hudo trpi tudi vse drugo, od turizma do drobnega gospodarstva in terciarnega sektorja. Državno vlaganje v kmetijstvo je seveda investicija v samooskrbo in prehransko varnost. A zdrav in sposoben kmet družbi v resnici služi tudi na številne druge načine. Tu bi omenil, recimo, skrb za kulturno ter biotsko pestrost podeželja, pri čemer so kmetje tudi največji brezplačni komunalni delavci v državi. Če svojih posesti ne bi skrbno kosili in sekali, bi se velik del ozemlja kaj hitro zarastel. Če bi te vidike zanemarili, bi naleteli na enormne stroške – in prav zato so tovrstne subvencije nujne!”

Na razpisu za zagon dejavnosti za mlade kmete bo pri odobritvi sredstev še dodaten poudarek veljal prosilčevemu poslovnemu načrtu, s tem da se bo nad izvajanjem in doseganjem zastavljenih mejnikov skrbno bedelo. Nabor zaželenih ciljev tovrstnih poslovnih načrtov je zastavljen zelo široko. Med drugim bo lahko mladi kmet razpisna sredstva vložil tudi v svoje izobraževanje, raziskavo lokalnega trga, opremljanje s prodajnim mestom, razvoj lastne blagovne znamke ali vključevanje v uradne sheme kakovosti.

Rok Roblek pravi, da so na ministrstvu prepričani, da bodo tako porabljena sredstva še dodatno pospešila vračanje mladih na podeželje. “Opažamo, da so se začeli v zadnjih letih vračati tudi mladi iz drugih izobrazbenih smeri, ne samo iz kmetijskih. Bodisi zaradi povezanosti s starši, družbo in prostorom bodisi ker ni služb. Tudi naše podeželje je že povsem dosegla moderna tehnologija in s tem napredkom bi lahko rekli, da slovenske vasi ponujajo večino prednosti slovenskih mest. Še posebej, ker so v tako majhni državi mesta tako blizu. Kakorkoli, za zelo visok odstotek ljudi je podeželsko življenje spet postalo sinonim za zdravo in svobodno bivanje, tudi kmetovanje je v pogovornem jeziku izgubilo velik del nekdanjega slabšalnega prizvoka … In tudi to je vsekakor zelo pozitiven trend, ki ga bomo z letošnjim razpisom gotovo še okrepili.”