Z roko v roki za zdravje naših najmlajših | Otroci | Zgodbe o naši super hrani

Z roko v roki za zdravje naših najmlajših

Celostno uveljavljanje načela čim krajših dobavnih verig hrane – kar pomeni predvsem spodbujanje uživanja v lokalnem okolju pridelanih živil – je nedvomno ena ključnih strateških prioritet naše kmetijske politike. Razlogov za tako usmeritev je več. “S kratkimi dobavnimi verigami spodbujamo trajnostno rabo kmetijskih zemljišč,” pravi Andrej Potočnik z Direktorata za kmetijstvo, “ob čemer ohranjamo in po možnosti tudi povečujemo število delovnih mest na podeželju, hkrati pa še povečujemo stopnjo domače samooskrbe. Za povrh ima tak pristop zaradi zmanjševanja emisije toplogrednih plinov močan okoljski vpliv.

In kje bi bilo bolj smotrno začeti z uveljavljanjem te strategije kot pri prehrani v javnih zavodih …

Prav v to smer so sklenili delovati na Regionalno razvojni agenciji Zeleni Kras, ko so zasnovali projekt Z roko v roki do kakovostnejših obrokov, ki ga je sofinanciralo Ministrstvo za kmetijstvo. Iniciativa se je začela februarja in zaključila julija, potekala pa je na več ravneh. Ker se problematike na tak celostni način vsaj v regiji ni lotil še nihče, pri Zelenem Krasu niso naslovili vseh javnih zavodov v državi, temveč so si izbrali točno določeno ciljno skupino: vzgojno-izobraževalne ustanove v primorsko-notranjski regiji. Kot glavni cilj so si postavili vzpostavitev tesnejše povezanosti zavodov in lokalnih ponudnikov.

Od ovir k rešitvam

Izobraževanje predstavnikov javnih zavodov je potekalo v nekaj etapah. Zelo ohrabrujoče je dejstvo, da se je že prvih dveh delavnic udeležilo 40 predstavnikov iz kar osemnajstih od devetnajstih povabljenih osnovnih šol in večjih vrtcev iz regije. Po predavanju mentorice kmetijskih krožkov za otroke Tamare Urbančič so po delovnih skupinah najprej družno izluščili glavne ovire za uveljavljanje načela kratkih verig v javnih zavodih. Kot glavne prepreke so izpostavili višjo ceno in razpoložljivost lokalne ponudbe, birokratske ovire ter premajhno povezanost tako na strani ponudnikov kot na strani naročnikov.

Toliko bolj dragocena je bila naslednja etapa, v kateri so organizatorji načrtovalce prehrane izobrazili, kako je možno v javnih naročilih izkoristiti vse možnosti, ki jih omogoča slovenska zakonodaja. Posebej pomemben dejavnik je decembra 2012 spremenjen 14. člen Zakona o javnem naročanju. Prav z namenom povečevanja deleža lokalne prehrane v javnih zavodih je zavodom po novem dovoljeno, da iz javnega naročila izločijo sklope v višini dvajsetih odstotkov vrednosti javnega naročila in ta živila naročijo neposredno pri lokalnih ponudnikih, dokler skupna vrednost naročil ne presega 80.000 evrov.

Po zadnjih podatkih znaša delež lokalne hrane in živil v celotni količini nabavljene hrane 38,7 %, medtem ko je pred spremembo 14. člena Zakona o javnem naročanju znašal 30,1 %. S spremembo zakonodaje in drugimi aktivnostmi se je torej povečal za skoraj četrtino.

Dobra praksa

Da ne bi ostali samo pri teoriji, je bil na naslednjem sklopu delavnic v Postojni marca predstavljen primer dobre prakse javnega zavoda Kranjski vrtci. Katarina Jevšjak in Marjeta Podpečan, organizatorka prehrane in organizatorka higiensko zdravstvenega režima v zavodu Kranjski vrtci, sta namreč na lastno pest najprej opravili temeljito raziskavo lokalne ponudbe, nakar sta razpis skrbno prilagodili tako, da so se lahko nanj prijavili tudi manjši ponudniki in ne zgolj veletrgovci. Rezultati niso izostali. Sprememba razpisa je 1700 otrokom v zavodu omogočila, da so že naslednje leto na krožnike dobili 69 odstotkov v Sloveniji pridelane ali predelane hrane, od tega 11 odstotkov iz ekološke pridelave. Za nameček pa sta s temi bolj zdravimi in okolju prijaznimi izbirami svojemu zavodu celo prihranili nekaj sredstev. Svoje izkušnje sta nesebično delili z udeleženci obeh delavnic v Postojni, poudarek pa je veljal praktičnim vidikom samega postopka priprave javnega naročila.

Ker vojna za zdrave lokalne krožnike ne bo nikoli dobljena brez staršev, so na Zelenem Krasu nagovorili tudi njih. Na delavnici v Podcerkvi so tako lahko poslušali predavanje Tamare Urbančič, ki jim je na srce položila, da hrana s krajšo potjo do krožnika ohrani precej več vitaminov in drugih koristnih hranil kot konkurenca iz tujine. Mnogi uvoženi sadeži so zaradi dolge poti namreč predčasno pobrani, nakar so jim naknadno dodana umetna sredstva za dozorevanje in tudi zato prav v uvoženem sadju pogosto najdemo največ v najboljšem primeru vprašljivih kemikalij. Strokovnjakinja je ob tem celo namignila, da otroci sadja izven sezone sploh ne bi smeli uživati, saj pride to sadje takrat k nam neizogibno iz tujine … Prav otroci pa so zaradi še ne povsem razvitega imunskega sistema najbolj občutljivi na kemikalije v vsakodnevni hrani.

Pregled ponudbe

S tem pa še ni bilo konec pozitivnih aktivnosti v sklopu projekta Z roko v roki do kakovostnejših obrokov. Ker je bil ključni cilj povečati delež lokalne hrane na krožnikih naših otrok, je najbrž najpomembnejši in najdaljnosežnejši aspekt projekta ta, da so na RRA Zeleni Kras za javne zavode pripravili podrobni pregled lokalnih ponudnikov. “Po srečanju z njimi smo ugotovili, da gre v glavnem za zanesljive ponudnike,” pravi vodja projekta Dragica Bratanič. “Večina jih je izrazila celo voljnost, da bi v primeru povečanja povpraševanja ustrezno povečala proizvodnjo. Veliko je bilo tudi izraženega zanimanja za medsebojno povezovanje, kar bi jim pomagalo pri zagotavljanju zadostnih količin pridelkov v primeru izpadov na račun vremenskih nevšečnosti … Pozitivni učinki pa bi gotovo bili tudi pri logistiki oziroma dostavi živil.

Da je bil krog sklenjen, so tudi ponudniki dobili podroben seznam vzgojno-izobraževalnih zavodov v regiji, opremljen s podatki, kdaj po navadi planirajo javna naročila. Tako je bil med ponudniki in zavodi vzpostavljen trajen most in prva konkretnejša dogovarjanja so po poročanju organizatorjev že stekla.

V sklepnem poročilu ob izteku projekta so na RRA Zeleni Kras sicer izrazili previdno zadovoljnost z rezultati. Obenem pa so trezno ugotovili, da bo treba na področju krepitve sodelovanja med javnimi zavodi in lokalnimi ponudniki še veliko postoriti. Razlogov za optimizem nikakor ne manjka. Spodbudni učinki projekta Z roko v roki so najboljša možna popotnica za prihodnjo razširitev prizadevanj tudi na ostale javne zavode, za začetek domove za starejše in bolnišnice. Zaradi vsega tega se naslov sklepnega poročila projekta upravičeno bodro glasi: SKUPAJ DELAMO NAPREJ!


Sorodni članki

»Cooking Kids Project« - brošura

Brošura - »Cooking Kids Project«

Več...

Prehrana otrok ob začetku šolskega leta

Še preden prvič prestopijo prag vzgojnih in izobraževalnih institucij, se starši že sprašujemo, kakšna naj bo prehrana otrok. Pomembno je, da otrokom ponudimo sezonske raznovrstne okuse, ki jih lahko sestavljamo celo po barvah in tako hkrati tudi spodbujamo zanimanje za…

Več...

Pomembno je, kaj dobijo na krožnik

Zdrava konkurenca v tržnih pogojih prinaša tudi ponudbo iz tujine. Ponudniki pa ne sledijo vedno standardom, ki veljajo v našem prostoru. Hkrati masovna proizvodnja, ki se večinoma odvija na drugi strani naše meje, znižuje ceno vsem proizvodom. S tem se…

Več...

Povsod je lepo, doma je najlepše - tudi zajtrkovati

Že slovenski pregovor »Po jutru se dan pozna« nakazuje pomen zgodnjih jutranjih ur za delovno uspešnost dneva. Starši, vzgojitelji in mentorji smo tisti, ki v naših otrocih prebujamo navade in odnos do stvari ter življenja. Če je vaše oko našlo…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem