Valentin ima ključ od korenin, ne le src | Postanimo samooskrbni

Valentin ima ključ od korenin, ne le src

God svetega Valentina (14. februar) se na Slovenskem že dolgo praznuje, vendar je imel drugačen pomen. Poznan je pregovor, da Valentin – prvi spomladin (pomladni svetnik) – prinese ključ do korenin, zato se po starem kmečkem koledarju na ta dan začne prvo delo v vinogradih in na vrtovih.

Za uspešno rast morajo imeti rastline svoje korenine dovolj zraka, kar dosežemo s pravočasnim rahljanjem zemlje, to pa se lahko začne že po svetem Valentinu, torej v drugi polovici februarja.

Rastline čakajo na ugodne razmere

V slovenski kulturni dediščini je valentinovo dan, ko se narava začne pripravljati na prihajajočo pomlad. V sredini februarja so domače shrambe že nekoliko opustošene, nesezonska živila, ki jih kupujemo, pa manj hranljiva in imajo šibkejšo zalogo kakovostnih vitaminov ter mineralov. Čeprav naša čutila še zelo močno občutijo krila zime, pa se pod površjem prsti začenja mogočni proces novega življenja. Svetloba, toplota, rahlost prsti in sokovi zemlje so pogoji, ki jih za uspešno rast potrebujeta vsako seme in rastlina.

Korenine morajo imeti prostor

Ko nam sveti Valentin torej napove, da se v naravi začenja nov cikel, se vrtičkarji lahko pripravimo že s pravo izbiro kakovostnih semen in pripravo zemlje.

Pregovor Sveti Valentin ima ključ od korenin pojasni pomen priprave zemlje in kaže, kako zelo so bili naši predniki povezani z naravo, saj so videli, kaj se dogaja pod zemljo. V tem času se res začnejo prebujati korenine, zato je druga polovica februarja čas, da ob prvih pravih razmerah zemljo, ki mora biti dovolj osušena, prvič prerahljamo.

Zrahljamo jo okoli vseh prezimnih vrtnin in trajnic navrtu, tako da bodo njihove korenine imele dovolj zraka in se bodo lahko lepo razrasle. V prezimovališčih pa razmaknemo podtaknjence, da jim damo dovolj zraka, ali pa še bolje – presadimo jih v nove, nekoliko večje lončke.

Na sliki so posajene sadike

Prednost avtohtonih vrst semen

Ko je pred nami nova sezona pridelave vrtnin, moramo pomisliti tudi na kakovost semen. Če ste semena hranili v originalni embalaži in v suhem ter hladnem prostoru, ne bi smelo biti nič narobe. Poglejte pa na datum pakiranja, saj z leti seme izgublja vitalnost.

Slovenski potrošniki imamo privilegij, da lahko skoraj v vsaki specializirani trgovini posežemo po domačih semenih in s tem zmanjšamo tveganje uporabe semen, katerih porekla ne poznamo. Semena avtohtonih sort so najbolje prilagojena našemu okolju, saj izhajajo z domačih polj in vrtov.

Kako izbrati čim boljše seme?

Ko vrečko odpremo, je zaželeno, da je seme čim bolj izenačeno, brez primesi, ustrezne oblike in barve. Primerno je, da ni izpostavljeno vlagi in svetlobi. Nekatere vrečke imajo zato dvojno pakiranje, z manjšo zaščitno vrečko iz aluminijaste ali PVC-folije, kar poveča življenjske sposobnosti semena. Dvojno pakiranje pomeni tudi resnost ponudnika, ki mu ni vseeno, kaj bo ponudil kupcu. Pravo kakovost semena pa nam seveda pokaže pridelek!

Zdaj je pravi čas za samooskrbo

Valentinovo torej ni le oltar, ob katerem obnavljamo svojo ljubezen do partnerja in bližnjih, je tudi simbol nove rasti, plodnosti in življenja. Potem je že prav v tem času pomisliti na čudežni ključ, ki nas spomni na pozitivno držo, pomlad in obilje, ki prihajajo. V naravo in v srca vrtičkarjev.


Sorodni članki

4. slovenski dan brez zavržene hrane

24. april že četrto leto zapored zaznamuje dan, posvečen problematiki zavržene hrane. Glavni cilj aktivnosti, ki potekajo na ta dan, je posameznike spodbuditi k zmanjševanju in preprečevanju nastajanja zavržene hrane. Predstavljene so tudi številne možnosti za uporabo živil, ki sicer…

Več...

Uporabni nasveti za manj zavržene hrane

Daleč največ hrane zavržemo zato, ker jo skuhamo preveč. Problematika zavržene hrane je vse bolj pereč problem, saj z njo zavržemo tudi vse vire, potrebne za pridelavo hrane. Pripravili smo uporabne napotke in nasvete, kako zmanjšati količino zavržkov v gospodinjstvih.…

Več...

Zmanjševanje zavržene hrane v Sloveniji: ključ do trajnostne prihodnosti

V sodobni družbi je vprašanje zavržene hrane vse bolj pereče. Nedavna študija, ki jo je izvedel Evropski svet za informiranje o hrani (EUFIC) v sodelovanju z Nacionalnim uradom za varnost prehranjevalne verige Madžarske (NÉBIH), Univerzo za veterinarsko medicino v Budimpešti…

Več...

Tradicionalni slovenski zajtrk navdih za sladko mojstrovino v oddaji MasterChef

V posebni oddaji priljubljenega kuharskega tekmovanja MasterChef so bili tekmovalci postavljeni pred zanimiv izziv, ki ga je zasnoval priznani slovenski chef Jure Tomič. Sestavine, ki so običajno del tradicionalnega slovenskega zajtrka, so tokrat postale osnova za inovativno sladico. Tekmovalci so…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem