Svetovni dan šolskega mleka

Organizacija Združenih narodov je za svetovni dan šolskega mleka izbrala zadnjo sredo v septembru. Na tak način spodbujajo osveščanje o pomenu mleka v prehrani v vseh deželah sveta. Leta 2016 so svetovni dan šolskega mleka obeležili v več kot 25 državah.

Šolska shema

Šolska prehrana ima velik pomen v uravnoteženi prehrani posameznika, zato je deležna velike pozornosti tudi v Evropski uniji. Letos je bila predstavljena nova, združena in poenostavljena Šolska shema, ki je nadomestila nekdanjo shemo šolskega sadja in zelenjave ter shemo šolskega mleka. To je ukrep skupne kmetijske politike EU v sektorju sadja in zelenjave ter mleka in mlečnih izdelkov. Namen tega ukrepa je ustaviti zmanjševanje porabe sadja in zelenjave pa tudi mleka in mlečnih izdelkov ter hkrati omejiti naraščanje pojava prekomerne telesne teže in debelosti pri otrocih.

Mleko in mlečni izdelki v osnovni šoli

V ljubljanski osnovni šoli Valentina Vodnika, ki jo obiskuje več kot 700 otrok, se zavedajo pomena prehranskih vrednosti, ki jih prinaša mleko. Vodja prehrane na tej šoli Marjan Rener veliko pozornosti pri ozaveščanju otrok posveča vključevanju učencev v predpripravo jedilnikov (ko učenci lahko podajajo svoje ideje o jedeh) in izobraževanju o pomenu izbranih živil v uravnoteženih obrokih. Letos bodo uvedli srečanja razrednih predstavnikov za prehrano z željo, da bi se ozaveščenost o zdravi in uravnoteženi prehrani razširila na vse učence. »Pri sestavljanju jedilnikov sledimo zastavljenim smernicam. Poleg različnih mlečnih izdelkov, že pripravljenih za razdeljevanje, se trudimo tudi s ponudbo različnih toplih mlečnih obrokov, kot so mlečni gres, riž ali močnik, ki jih pripravimo v naši kuhinji. Zavedamo se, da ne moremo vedno ustreči vsem okusom, in tako ugotavljamo, da topli mlečni obroki na primer bolj teknejo nižji, torej razredni stopnji.«

Po besedah ravnateljice Vesne Žagar Gabrovšek še posebej otrokom na predmetni stopnji zunaj predmetnika predstavljajo pomen sadja in zelenjave ter drugih koristnih živil. Obveščajo prek plakatov ter LCD zaslonov, in to na mladim zanimiv način. »Pomenu zdrave prehrane se v različnih oblikah posvečamo vsak dan in ne le ob izbranih dnevih, čeprav bo prav mleko na svetovni dan šolskega mleka tudi del šolske malce.«

Otrokom predstavljajo tudi pomen izbire lokalnih dobaviteljev in kratkih dobavnih verig. »Ravno te dni smo v šoli sprejeli pobudo staršev o vzpostavitvi lastnega šolskega vrta.« Tako bodo tudi otroci v mestu pri pouku zunaj učilnice s pridobivanjem lastnih izkušenj lahko spoznali celoten proces pridelave domačih vrtnin in sadja. »Želimo, da otroci spoznajo tisto, kar je zdravo in naše ter ni pripeljano od kdo ve kako daleč« sklene pogovor ravnateljica.

V sklopu projekta Zdrav življenjski slog osveščajo o prehrani in drugih vrednotah, pomembnih za življenje mladega človeka. Projekt, ki je bil v lanskem šolskem letu evropski, smo zaradi pozitivnih učinkov prenesli in nadaljevali kot šolski projekt.

Mleko

Mleko je izloček mlečnih žlez, dobljen z molžo različnih vrst živali, v našem okolju najpogosteje krav, ovac ali koz, brez kakšnega koli dodajanja ali odvzemanja. Je hkrati hrana in pijača ter spada med osnovna in zdravju koristna živila (vir: prehrana.si). Mnogi strokovnjaki mleko in mlečne izdelke vključujejo v tako imenovana popolna oziroma funkcionalna živila, saj je mleko od nekdaj veljalo za vrhunsko, zdravju koristno živilo.

Zaradi visoke vsebnosti življenjsko pomembnih hranil, kot so beljakovine, kalcij, mlečne maščobe in nekateri vitamini, je mleko nepogrešljivo živilo. Pomembno je za izgradnjo mišic in kosti, za športnike pa je lahko odlična rehidracijska pijača.

Priporočljive količine vnosa mleka v telo se od posameznika do posameznika razlikujejo, tako kot pri vseh živilih. Tudi drugi mlečni izdelki imajo na zdravje blagodejen vpliv in so pomembni za uravnoteženo prehrano. Z uživanjem kislega mleka, kefirja in jogurta v svoje telo poleg beljakovin in kalcija vnesemo tudi koristne mlečnokislinske bakterije, ki so nujno potrebne za uravnoteženo prehrano in nemoteno prebavo.

Priporočen dnevni vnos kalcija za odraslega človeka je okoli 800 mg. Takšno količino kalcija v telo vnesemo, če vsak dan zaužijemo 250 g tekočega jogurta, jajce (68g), 150 g kuhane špinače in 30 g sira. Kalcij vsebujejo še različni oreščki, soja pa tudi fige in češnje. Priporočljivo je, da vnos kalcija v telo uravnavamo z uravnoteženo prehrano. Ljudje, ki ne uživajo mlečnih izdelkov, tvegajo pomanjkanje kalcija v svojem telesu. Telo namreč kalcij porablja, ne more pa ga samo nadomestiti.

Mleko je tudi pomemben vir beljakovin, ki skupaj s kalcijem igrajo ključno vlogo pri gradnji kosti. Pomembno je, da otroci v času svojega razvoja uživajo zadostne količine mlečnih izdelkov, pri starejših pa mleko igra pomembno vlogo pri preprečevanju nastanka osteoporoze.

Preberite več v članku Lokalno mleko in mlečni izdelki: da ali da?