Slovenska jabolka so najcenejša prav v Sloveniji!

Pogovor z Boštjanom Kozoletom, predsednikom sekcije za sadjarstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije in direktorjem sadjarskega podjetja Evrosad

Če prav razumemo, se lahko Slovenija pohvali z zelo kakovostnimi jabolki?

Drži. Slovenska jabolka  so izjemno dobra jabolka, glavni arhitekt te kakovosti pa je kar mati narava. Naša domovina namreč leži na stičišču Jadranskega morja in Alp, zato je bila blagoslovljena tako z res vrhunsko klimo kot z res vrhunsko zemljo za pridelovanje jabolk. Pozor, ko rečem vrhunsko, mislim resnično vrhunsko v svetovnem merilu! To potrjujejo tudi vse ustrezne meritve kakovosti. Slovenska jabolka so recimo glede trdote in vsebnosti sladkorjev, ki zagotavljajo optimalno zrelost, resnično neserijska.

Kar znajo najbrž ceniti tudi v tujini?

Tako. Pri odgovoru bom izhajal kar iz izkušenj našega Evrosada. Ko se nam je po vstopu v EU zaprl hrvaški trg, do tedaj naš najmočnejši izvozni trg, smo se pač obrnili proti zahodu. In ker so naši produkti na tako visoki ravni, uspehi niso izostali. Ponosno lahko povem, da smo danes eden večjih dobaviteljev jabolk na angleški trg, kjer imajo trgovske verige najvišje standarde tako pri postopku pridelave kot pri vsebnosti sadnega deleža pri proizvodih. Poleg angleškega je za nas drugi najpomembnejši trg Dubaj oz. nasploh celotni Bližnji vzhod, v zadnjem letu smo se opazno razširili tudi v Egipt … Sicer pa veliko izvažamo še v Dansko, Romunijo, Belorusijo in Španijo.

Kakšno ceno dosegajo na teh trgih slovenska jabolka?

Zelo visoko. Pravzaprav se moramo slovenski pridelovalci najbolj zavzemati, da bi naša jabolka primerno ceno dosegla na domačem trgu, torej v Sloveniji. Pri nas namreč v primerjavi z vsemi prej navedenimi državami beležimo najnižje cene. In prav tistih nekaj centov na kilogram, kolikor nam zmanjka, bi lahko bilo ključnih za nadaljnji razvoj sadjarstva.

Kako bi lahko ta dvig cene najhitreje in najmanj boleče udejanjili tudi pri nas?

Težava je v tem, da naše okolje zaznamujeta na eni strani koncentracija velikih trgovskih sistemov, na drugi pa slaba organiziranost proizvajalcev. Smo namreč ena redkih držav v Evropi, ki nima niti ene same organizacije proizvajalcev, zato moramo to anomalijo čim prej popraviti. Dolžnost države je, da nam pri tem pomaga. Ko bomo bolj povezani, se bomo lahko tudi neprimerno lažje in bolj učinkovito usklajevali, da posameznim članom ne bo treba v kriznih obdobjih razprodajati svoje robe. Seveda pa nam bo moral na pomoč še nekoliko bolj priskočiti tudi slovenski potrošnik, ki ga moramo pred tem še dodatno ozavestiti, kakšen enkraten produkt je slovensko jabolko.

Kot predsednik sadjarske sekcije pri Gospodarski zbornici imate dober pregled nad svetovnimi trendi. Je uživanje jabolk na planetu v porastu ali v upadu?

Odvisno, kje. Evropski trg je kljub velikim vlaganjem največjih držav pridelovalk v promocijo jabolka kot takega v nekakšni stagnaciji. Predvsem zaradi povečane ponudbe drugih sadnih vrst in substitutov za sadje, torej raznih umetnih sladil in sadnih čokoladic. V Afriki in Aziji pa potrošnja skokovito raste. S tem da je treba tu vseeno opozoriti, da zaužije prebivalec evropskih držav v povprečju nekje med petnajst in dvaindvajset kilogramov jabolk na leto, prebivalec afriških in azijskih dežel pa od enega do dveh kilogramov. In tudi zato, ker so izhodiščne številke tako majhne, pač lahko govorimo o toliko bolj skokoviti rasti.

Omenjeni trgi so torej lahko velika priložnost za slovenskega pridelovalca?

Seveda! Kot sem že omenil, v Evrosadu že zdaj veliko izvažamo. Pa tudi na evropskem trgu so še določene rezerve pri povpraševanju – predvsem v sklopu promocije pri tistih, ki ne živijo najbolj zdravo. Torej pri tistih, ki nižajo povprečje zaužitih petnajstih do dvaindvajsetih kilogramov jabolk na leto.

Kaj je pravzaprav najpomembnejše za pridelavo vrhunskega jabolka? Kateri so glavni faktorji?

Izjemno pomembno je, da je jabolko pridelano na čim bolj naraven način. Proizvajalec se mora potruditi, da ga obere v optimalnem obiralnem oknu in potem na najvišjem možnem nivoju ponudi potrošniku. Kar pomeni, da morajo biti poti od hladilnika do trgovine čim krajše, da se z jabolkom v vseh fazah ravna previdno in strokovno … In šele če je vsemu temu zadoščeno, je lahko potrošnik deležen vseh optimalnih kvalitet jabolka – torej vitaminov, sočnosti, svežine in še česa!

Velik udarec za jabolčno panogo po vsej naši širši domovini je bila vpeljava ruskega embarga. Kako se glede tega drži slovenska jabolčna industrija?

Lani je embargo celotno panogo evropske pridelave jabolk zelo prizadel. Mislim, da lahko mirno govorimo celo o najtežjem letu v moderni zgodovini. Lansko jesen in zimo je trg tako beležil najnižje cene, odkar je Slovenija samostojna. Umik jabolk s tržišča, ki ga je EU uvedla  proti koncu lanskega septembra, je bil sicer zelo dobrodošel ukrep, ampak zaradi uvedbe embarga pred začetkom sezone žal sorazmerno pozen. Veste, ko se zapre tako močan trg, kot je ruski, je to za marsikoga hud šok. Letos pa recimo že pričakujemo občutno izboljšanje.

Kako vidite prihodnost sadjarstva v Sloveniji?

Kot sem rekel, je naš glavni izziv povezovanje s poudarkom na čim boljši organizaciji. Pridelovalci od ministrstva ob tem pričakujemo, da nam bo zagotovilo konkurenčne pogoje dela v primerjavi z našimi evropskimi tekmeci. Glede na slovenske naravne danosti in dosedanje rezultate na mnogih trgih bi lahko bila prihodnost sadjarstva svetla – vsekakor veliko bolj svetla kot do sedaj!

Lahko smo prebrali, da vas na Evrosadu mnogo bolj kot gospodarska kriza skrbijo nevarnosti, povezane z naravo – suša, toča in pozebe –, ki močno vplivajo na kakovost in ceno pridelka. Kakšna je bila letošnja letina jabolk?

Letos smo bili kar nekajkrat zelo na meji, da bi se spogledali z eno tako katastrofalno letino – namreč zaradi vseh tistih vročinskih valov. Na srečo se je na koncu vse dobro izteklo. Pravzaprav tako dobro, da lahko govorimo o enem najboljših letnikov v dolgem času. Namreč po kvaliteti samih jabolk.

Zanimivo, kako lahko letina takole zaniha od katastrofe do ene najboljših?

Saj to je ravno to, o čemer sem govoril na začetku! Mati narava je Sloveniji odmerila naravne pogoje, kjer je lahko letina zelo hitro zelo dobra ali zelo slaba. Podobno je pri nas z marsičim, recimo z olivnim oljem v slovenski Istri: letina je pogosto slaba, a ko je dobra, je naravnost fenomenalna. Enako je z našimi jabolki. Za primerjavo: na Poljskem bodo imeli večino let povsem korektna jabolka, a nikoli tako čudovitih, kot jih imamo Slovenci ob dobri letini. Smo pa zato toliko bolj ranljivi za sušna obdobja. Zato vedno znova ponavljam: namakanje, namakanje, namakanje! Glede tega je Slovenija v zelo skrb vzbujajočem tehnološkem zaostanku.

Ampak letos, pravite, bo letina dobra. In če imamo Slovenci tako vrhunska jabolka in še cenejša, kot so drugje, potem bi bil slovenski potrošnik vendar kratko malo neodgovoren do sebe, če bi kupoval kakšna druga?

Natanko tako!