Slovenci, jejmo več (slovenskih) jagod!

Kaj človeku na vrel poletni dan lepše poboža grlo kot pravkar utrgana sočna jagoda? Pridelava in potrošnja tega žlahtnega sadeža sta tako kot po svetu tudi pri nas v porastu, o čemer najbolje priča podatek, da smo ga še leta 2013 pridelovali na dobrih 93 hektarjih obdelovalne površine, leta 2015 pa že skoraj na 112. A prostora na slovenskem krožniku je kljub temu v resnici še kar nekaj: Slovenci namreč na leto pojemo 1,1 kilograma jagod na prebivalca, kar nas uvršča precej na rep evropske primerjalne lestvice. Za ponazoritev dodajmo, da tako Finci kot Italijani zmažejo celih 5 kilogramov na prebivalca, na Norveškem pa na posebej sladkosnedno leto bojda tudi do 7!

Če bomo Vikinge pri tej številki kdaj ujeli, nam bo telo za to vsekakor hvaležno. 100 gramov jagod sicer vsebuje zgolj nekaj čez 30 kalorij, a so te kalorije odličen vir vitamina C in zelo dober vir mangana. Za povrh pa so študije uživanje jagod povezale z nižanjem tveganja za vnetja, raka in smrt zaradi bolezni srca in ožilja.

Slovenska je čudovita

Seveda pa niso vse jagode enako zdrave. “Slovenskega kupca bi pozvala, naj s svojimi odločitvami vpliva na splošni dvig kakovosti jagod na slovenskem trgu!” je neposredna Andreja Brence, svetovalka za sadjarstvo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mesto. “Slabo robo, ki je tudi na naših policah ne primanjkuje, mora potrošnik preprosto zavrniti.”

Po mnenju gospe Brence je slovenska jagoda čudovita jagoda. Ker je Slovenija dežela kratkih razdalj, imajo naše jagode veliko prednost, saj se tiste zjutraj obrane zvečer že lahko znajdejo na kupčevem krožniku. “Odlično spričevalo slovenski jagodi podeljuje tudi naše podnebje, ki ji s svojimi nekoliko hladnejšimi nočmi omogoča vrhunsko kakovost. Za povrh pa je pri nas dovoljeno uporabljati občutno manj fitofarmacevtskih sredstev kot v tujini.”

Alenka Brence zelo pohvalno gleda na slovenske pridelovalce, ki so pred leti večinoma napravili ključni preobrat od najbolj donosnih k najboljšim in najokusnejšim sortam jagod. “To je bila odlična odločitev. Zakaj bi tekmovali z neprimerno večjimi italijanskimi plantažami, bistveno bolj obdelanimi s fitofarmacevtskimi sredstvi, potem pa pričakovali, da nam bo slovenski kupec za skoraj isti proizvod lojalno plačeval višjo ceno?”

Najdimo lokalnega pridelovalca

S tem pa se seznam razlogov za nakup slovenskih jagod še ne izčrpa. “Jagode v Sloveniji najpogosteje pridelujemo dve rodni leti, v tujini pa eno rodno leto,” ga dopolnjuje Darinka Koron s Kmetijskega inštituta Slovenije. “Po drugi rodnosti nasad izkrčimo in preselimo na drugo lokacijo. V tujini jagode gojijo pretežno na isti površini in pred sajenjem uporabljajo sredstva za razkuževanje tal, ki v Sloveniji nikoli niso bila dovoljena.”

Seveda bi bilo krivično zanikati, da tudi v tujini marsikje pridelujejo zelo kakovostne jagode. A gospa Koron obenem poudarja potrebo po ozaveščenju dejstva, da so uvožene jagode pogosto nabavljene šele po tem, ko so bile že nekaj dni na borzi in jim je zaradi padca vsebnosti pomembnih snovi in obstojnosti dovolj padla cena. Tudi zato je toliko bolj pomembno, da se kupec pred nakupom čim temeljiteje prepriča o kakovosti sadeža.

Po besedah Alenke Brence se nam še kako povrne trud pri iskanju lokalnega pridelovalca, ki je vreden našega zaupanja. “Pri jagodah se je treba zavedati nečesa: trgovine in kupci si ne želijo enakih lastnosti sadeža! Trgovina si želi stabilno in čvrsto jagodo, ki bo lahko čim dalj stala na polici. Kupce pa seveda zanima sladka, zdrava in sočna jagoda, ki se kar raztopi v ustih. Ti dve želji sta pogosto precej nezdružljivi, zato bi kupca pozvala, da mu vsaj pri jagodah okus bolj diktirajo naši najboljši pridelovalci kot trgovci!”


Sorodni članki

Naš super paradižnik

Med najbolj priljubljene vrtnine v domačih vrtovih verjetno sodijo paradižniki. V Sloveniji lepo uspevajo različne sorte. Avtohtoni paradižnik val, ki je izboljšano volovsko srce, se ponaša z velikimi plodovi srčaste oblike, ki so zelo mesnati in sočni, nepravilnih oblik, imajo…

Več...

Balkonski vrtičkarji, prihaja čas za ureditev 'parcele'

Zamislite si, da po priboljšek ali dodatek k okusnemu kosilu kar v copatih stopite na domači balkon ali teraso. Zelo priročno in tudi zelo mogoče! Poleg bližine pa ima domači “mini vrtiček” še marsikatero drugo prednost. Ker je družbeni klic…

Več...

Sadjarjem v razmislek: visokodebelna drevesa živijo bistveno dlje!

Pogovor z Adrijanom Černelčem, strokovnjakom za stare sorte jabolk v Kozjanskem parku Kateri so glavni razlogi, da v Kozjanskem parku med vsemi dejavnostmi prav posebno pozornost namenjate sadjarstvu? Na območju Kozjanskega parka je bilo sadjarstvo vedno izjemno pomembna kmetijska panoga.…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v vaši regiji ter v celotni Sloveniji?
Ostani na tekočem