Sadjarjem v razmislek: visokodebelna drevesa živijo bistveno dlje!

Pogovor z Adrijanom Černelčem, strokovnjakom za stare sorte jabolk v Kozjanskem parku

Kateri so glavni razlogi, da v Kozjanskem parku med vsemi dejavnostmi prav posebno pozornost namenjate sadjarstvu?

Na območju Kozjanskega parka je bilo sadjarstvo vedno izjemno pomembna kmetijska panoga. V naši krajini najdete nekaj visokodebelnih drevesnih očakov, ki so stari po sto in celo več sto let! Lahko si predstavljate, kaj to pomeni za ekološko in krajinsko pestrost v regiji. Seveda pa ne gre samo za drevesa. Že pred časom je bilo s študijami ugotovljeno, da je naše območje v državi eno najpomembnejših za dobrobit ptic, ki so vezane na travniške sadovnjake. Projekta revitalizacije sadovnjakov smo se tako lotili tudi zanje.

Po čem slovijo t. i. stare sorte slovenskih jabolk v primerjavi z drugimi?

Sadna drevesa, ki so se ohranila v naših sadovnjakih, slovijo po številnih lastnostih. So, recimo, nezahtevna za oskrbo in zato zelo primerna za ekološko pridelavo, poleg tega imajo neko povsem svojo kombinacijo arom, ogljikovih hidratov in fenolnih snovi, kar daje sadežem značilen okus in kakovost. Žal v novih sadnih izborih najdemo manj in manj tradicionalnih in avtohtonih sort, saj so jih izpodrinile nove.

Kako to?

Ker so primernejše za intenzivno pridelavo, pohvalijo se lahko z izenačeno kakovostjo plodov, vsakoletnimi pridelki, boljšimi lastnostmi za transport in skladiščenje. Za nameček pa so po videzu pogosto privlačnejše za kupce.

S čim bi lahko naše bralce motivirali, da na domačem vrtu kljub temu posadijo stare visokodebelne jablane?

S tem, da omenimo njihovo neverjetno dolgoživost! Kdorkoli sadi z vizijo za prihodnost, naj posadi visokodebelna drevesa. Že res, da imajo nekoliko daljše obdobje mladosti, kar pomeni, da potrebujejo več časa, da prvič obrodijo. A podaljšana mladost prinese izjemno visoko starost – tudi do osemdeset let! Pri naših tradicionalnih visokodebelnih hruškah pa celo veliko več kot to.

Koliko več?

Nekatere naše tradicionalne hruške mirno živijo tudi do dvesto let. Za kontrast: nizkodebelne jablane, kot že rečeno, hitro obrodijo, a imajo tudi zelo kratko življenjsko dobo, nekje deset do petnajst let. Zdaj naj si pa snovalec vrta kar lepo preračuna. Dobro, pri tem mora seveda upoštevati tudi realno kapaciteto svojih obdelovalnih površin. Opažamo, da si kupci ne predstavljajo vedno najbolje, kako bodo konkretna drevesa videti v svoji končni velikosti. Tudi visokodebelne jablane niso za čisto vsako parcelo. Vedeti je treba, da nizkodebelne zrastejo do dveh metrov in pol v višino, visokodebelne pa tudi do pet in več.

Zelo impresivno! Katere so po vaših izkušnjah nasploh največje napake, ki jih ljudje delajo pri sajenju in kasnejši skrbi za domače jablane in hruške?

Izpostavil bi nepravilno izbiro podlage, na katero je cepljena želena sorta. Nasploh ne morem dovolj poudariti pomena zgledne oskrbe za ta drevesa, ki so konec koncev živa bitja! Veste, vzgoja in oskrba se začneta z dnevom nakupa. Kar pomeni, da moramo paziti, da se nam korenine ne sušijo, da smo izkopali dovolj veliko luknjo, primerno pognojili, sadiki omogočili primerno oporo, korenine dovolj dobro zaščitili proti voluharjem, nadzemni del pa proti divjadi.

Neka bralka nas je poprosila, naj vas vprašamo, kaj vse mora za optimalni izkoristek vedeti nekdo, ki se nameni jabolka sušiti sam doma.

Reč je zelo preprosta. Narezana jabolka damo sušiti takoj, s tem da morajo biti narezana na čim manjše kose. Če so kosi predebeli, se namreč v sušilnicah lahko pogosto celo skuhajo, preden izgubijo vso odvečno vlago.

Kakšna morata biti za te potrebe idealna prostor in temperatura?

Seveda mora biti zagotovljen higienski minimum. Idealno bi bilo jabolka sušiti na tradicionalnih pladnjih, narejenih iz šibja, in to v prostoru, kjer kar iz peči prihaja topel zrak … Ampak ker za večino uporabnikov to ni izvedljivo, ljudem najraje svetujem, naj si preprosto nabavijo kak manjši sušilnik. Za potrebe povprečnega uporabnika so ti več kot dovolj dobri.

Kaj pa bi svetovali nekomu, ki se spravi sam doma cepit svoja drevesa?

To je preveč kompleksna tema, da bi jo lahko tule zaobjela v en sam odstavek. Tej osebi bi svetoval, naj se predhodno preprosto oglasi pri nas. V našem parku že vrsto let prirejamo praktične prikaze, kjer obiskovalca poučimo o vsem, kar potrebuje za vzgojo, oskrbo in uspešno razmnoževanje sadnih dreves. Ta znanja so na ta način dostopna vsakemu, ki ga zanimajo. Ali pa naj se poveže z lokalnim sadjarskim društvom oziroma za poduk poprosi kakega drevesničarja. Dandanes je ogromno koristnih informacij o tej tematiki mogoče najti tudi na spletu. Prav vsak od nas se lahko nauči vsega, kar mora vedeti na to temo. Ne pozabite: kjer je volja, tam je moč, in vaja dela mojstra!


Sorodni članki

Naš super paradižnik

Med najbolj priljubljene vrtnine v domačih vrtovih verjetno sodijo paradižniki. V Sloveniji lepo uspevajo različne sorte. Avtohtoni paradižnik val, ki je izboljšano volovsko srce, se ponaša z velikimi plodovi srčaste oblike, ki so zelo mesnati in sočni, nepravilnih oblik, imajo…

Več...

Slovenci, jejmo več (slovenskih) jagod!

Kaj človeku na vrel poletni dan lepše poboža grlo kot pravkar utrgana sočna jagoda? Pridelava in potrošnja tega žlahtnega sadeža sta tako kot po svetu tudi pri nas v porastu, o čemer najbolje priča podatek, da smo ga še leta…

Več...

Balkonski vrtičkarji, prihaja čas za ureditev 'parcele'

Zamislite si, da po priboljšek ali dodatek k okusnemu kosilu kar v copatih stopite na domači balkon ali teraso. Zelo priročno in tudi zelo mogoče! Poleg bližine pa ima domači “mini vrtiček” še marsikatero drugo prednost. Ker je družbeni klic…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v vaši regiji ter v celotni Sloveniji?
Ostani na tekočem