Revolucionarna superpšenica iz Murske Sobote?

Te dni je po medijih zaokrožila vest o izjemno obetavni novi sorti pšenice, ki obljublja pravo malo revolucijo na trgu poljščin. Pšenica, kot jo poznamo, je z naključnim križanjem trav nastala pred 10.000 leti, zaradi visoke stopnje genetske podobnosti pa na splošno nekako velja, da je genetski potencial za razvoj novih vrst precej omejen. A s tem se ne strinja zagonsko podjetje RGA iz Murske Sobote, ki intenzivno testira novo, korenito požlahtnjeno sorto, ki bi utegnila vse dosedanje predstave o tej ključni poljščini postaviti na glavo.

V čem se ta nova sorta razlikuje od trenutno prevladujočih? Njen največji adut je donos, saj naj bi bil v nespremenjenih pogojih pridelave tudi do 30 odstotkov višji. Če ima klasje normalne pšenice praviloma med 30 in 80 zrn, jih ta nova kandidatka za pšenični prestol obljublja neverjetnih 120 do 150! A to še ni vse. Ob nespremenjenih pogojih pridelave zna bolje izkoriščati zemljo, v kateri raste, in potrebuje na ta račun do 30 odstotkov manj umetnih gnojil. Za nameček pa naj bi tudi bolje prenašala vremenski stres in bila odpornejša na vrsto bolezni.

V naši državi velja, da mora iti vsaka nova sorta skozi triletni proces skrbnega testiranja in tudi obetavna superpšenica iz Murske Sobote ni nobena izjema. Če bo odobrena, se bo lahko na trgu pojavila leta 2017.

Dr. Jernej Iskra, kemik in raziskovalec na Inštitutu Jožefa Štefana, in dr. Primož Titan, biotehnolog in vodja razvoja v Semenarni Ljubljana, sta se izziva razvoja nove sorte lotila že pred sedmimi leti. Ustanovna člana podjetja RGA, ki se je s svojo mutirano pšenico uvrstilo v polfinale letošnjega tekmovanja Start:up leta, sta zelo optimistična. Konkreten postopek razvoja nove rastline je seveda poslovna skrivnost. Sta pa znanstvenika javnosti vseeno zaupala, da sta vsa konvencionalna dognanja pri žlahtnjenju pšenice združila s sinergičnim učinkovanjem naravnih kemičnih spojin. Prvi cilj podjetja RGA po koncu uradnega testiranja je dati na trg v širšem panonskem bazenu približno milijon hektarjev pšenice. Jo pa hkrati testirajo tudi v drugih klimatskih pasovih, kjer pravijo, da bi znala nemara zagotavljati celo višje donose od obljubljenih!


Sorodni članki

Pira, pozabljena in zopet odkrita prijateljica

Boginja Demetra in sveta Hildegarda sta imeli prav: pira je v marsičem bolj zdrava od navadne pšenice Visoka vsebnost beljakovin in maščob, pa tudi ugodno razmerja mineralov in rudninskih snovi… Zaradi tega in še česa je pira sijajen zaveznik pri…

Več...

Ajda – skromna brezglutenska prijateljica slovenskega naroda

Kako ajda že stoletja služi Slovencem in zakaj je najbolj zdravo uživati prav domačo? Redki so tako zvesti in koristen prehranski sopotniki, kot je našemu narodu že stoletja ajda. Ime izhaja iz staronemške besede Heide (ajd ali pogan), ker naj…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v vaši regiji ter v celotni Sloveniji?
Ostani na tekočem