Raziskave: Lokalna kakovost vse bolj v ospredju

Skupni imenovalec slovenskih potrošnikov, ki so postali del reprezentativnega vzorca v raziskavah na področju kupovanja, uživanja in izbire hrane nasploh, lahko izrazimo z vrednoto. To je zdravje. Ni nenavadno, da jih večina zatrjuje, da so v okviru svojih zmožnosti pripravljeni plačati za kakovost, da se z veseljem obrnejo na lokalnega pridelovalca in kako nujno je, da skrb za kakovost in potrebo po večji pestrosti ponudbe upoštevajo vsi pomembni akterji na tržišču.

Slovenski potrošniki so na podlagi izsledkov najnovejših raziskav razdeljeni v dve večji skupini – prvi so ob nakupih najprej pozorni na ceno, drugi raje kupujejo slovenske izdelke ne glede na ceno oziroma jim kakovost izdelka pomeni največ. Dobra polovica vseh vprašanih v lanski raziskavi Valicona pravi, da pred nakupom preveri poreklo pridelanih oziroma predelanih živil.

Živilski izdelki lahko poleg obvezne deklaracije nosijo posebne označbe, kot je, na primer, zaščitena označba porekla. Ta in še nekaj drugih posebnih označb sicer sodijo v eno izmed nadnacionalnih shem kakovosti, ki jih je Slovenija po vzoru nekaterih članic Evropske zveze vpeljala v lastno zakonodajo. Ti proizvodi imajo po načelih določene sheme kakovosti poseben značaj. Potrošniki ta pojem največkrat povezujejo s pozitivnim vplivom na zdravje, praktična vrednost tovrstnih označb pa vpliva na boljšo tržno prepoznavnost.

Kupovanje živil je za člane gospodinjstev neizogibno opravilo. Za nekatere stres, za druge užitek, saj naperjenost kupcev do nakupovanja lahko sega od gole »nuje« pa vse do pravega entuziazma. A ne glede na to, v kateri segment se uvrščajo slovenski kupci, jih glede na podatke iz raziskave Valicona večina najpogosteje nakupuje vsaj enkrat na teden. Čeprav je delež kupcev, ki so v prvi vrsti pozorni le na ceno, pri nas okoli 35-odstoten, je delež vseh vrst kupcev, ki nakupovalno košarico do polovice ali več napolnijo s slovenskimi živili, okoli 80-odstoten. Zlasti kupci, ki kupujejo izdelke najboljše kakovosti ne glede na to, ali so izdelki še posebej opremljeni s posebnimi označbami kakovosti, so za te proizvode pripravljeni plačati tudi do 10 odstotkov več. In takšnih je, sodeč po anketi, 42 odstotkov.

Ena od raziskav iz leta 2010 je pokazala, da potrošniki med izdelki z označeno kakovostjo največkrat posegajo po mesnih izdelkih, mlečnih izdelkih, ekološkem sadju in zelenjavi ter jajcih. Rezultati so nakazovali tudi, da potrošniki, ki kupujejo izdelke z označbo kakovosti, bolj skrbijo za pestro, uravnoteženo prehranjevanje ter za zmerno telesno aktivnost.

Če se vrnemo k razlogom, zakaj slovenski potrošniki sploh posegajo po živilih slovenskega porekla, odgovori anketirancev kažejo, da polovica vseh kupcev vedno pogosteje kupuje slovenska živila zaradi kakovosti, svežine, podpore domačemu gospodarstvu, zaupanja v slovenskega proizvajalca ter celo zaradi nacionalne zavesti. Več kot polovica kupcev je prepričanih, da so živila, pridelana v Sloveniji, bolj zdrava prav zaradi ekološkega načina pridelave, kaže Valiconova raziskava.

Ekološko pridelana hrana

Raziskava potrošniških navad iz leta 2010 za izbiro oziroma nakup ekološko pridelane hrane v slovenskih nakupovalnih centrih in na ekoloških tržnicah kaže, da je potrošnikom, ki kupujejo na tržnicah, pomembnejše zdravje, tistim, ki gredo raje v nakupovalna središča, pa kakovost. Največja razlika med njimi je v okoljski ozaveščenosti, ki je večja pri ekoloških tržnicah. Slednje se vse pogosteje odpirajo po celi Sloveniji, zanimanje zanje pa potrjujejo tudi ankete, ki kažejo, da petina vprašanih tedensko kupuje na tovrstnih tržnicah.

Slovenski potrošniki, ki prisegajo na ekološke izdelke, najpogosteje posegajo po zelenjavi in sadju, mlečnih izdelkih, moki, krušnih izdelkih in pecivu ter jajcih, in sicer tako na tržnicah kot v nakupovalnih središčih. Nekajkrat letno se odločijo za nakup testenin, riža in kosmičev, vina, olivnega olja, medu in mesa. Nabava sokov je najredkejša.

Več kot polovica anketirancev iz iste raziskave kupuje samo slovensko ekološko pridelano hrano, dobra tretjina anketiranih na ekoloških tržnicah kupuje tudi uvoženo ekološko pridelano hrano, medtem ko imajo anketirani v nakupovalnih središčih več zaupanja v slovensko ekološko pridelano hrano.

Za konec

Če je glavni razlog za nakupovanje izključno slovenske ekološko pridelane hrane zaupanje v slovenski proizvod, ima besedna zveza »slovenska kakovost« svetlo prihodnost. Skoraj za polovico vprašanih v Valiconovi raziskavi je pomembno, da so živila pridelana in predelana v Sloveniji, medtem ko okoli 70 odstotkov vprašanih vedno pogosteje kupi živilo slovenskega porekla.

Okoli 60 odstotkov nakupovalcev vseh segmentov – od tistih, ki lovijo cene, do tistih, ki zavestno posegajo po kakovosti – je prepričanih, da bi ob še bolj sprejemljivih cenah dali prednost živilu slovenskega porekla, označenemu z označbo kakovosti, ki jamči uradno nadzorovano kakovost in sledljivost.