“Problem zavržene hrane je naš skupni problem – in zato ga lahko rešimo samo skupaj!”

Dobra novica je, da Slovenci v povprečju zavržemo manj hrane kot prebivalci drugih držav Evropske unije. Pravzaprav je zavržemo občutno manj, saj povprečen Evropejec v smeti zabriše približno 123 kilogramov hrane na leto, povprečen Slovenec pa približno 72 kilogramov. To seveda na neki način pozitivno priča o naši komparativni varčnosti in ozaveščenosti, a kaj, ko je v času naraščajoče revščine in marsikje celo lakote tudi 72 kilogramov na leto povsem nesprejemljiva številka. Tudi zato so v sredo, 30. septembra, v društvu Ekologi brez meja na konferenci o prihodnosti odpadne hrane v Sloveniji predstavili Deklaracijo za Slovenijo brez zavržene hrane.

Gre za odločen poziv za spremembo našega celostnega odnosa do hrane. K bolj odgovornim praksam nagovarja prav vse deležnike v prehranski verigi, od industrije, trgovcev, vlade, lokalnih uprav pa vse do slehernega ozaveščenega občana, ki mu ni vseeno, kako se ravna z našim vsakodnevnim kruhom. Zgoraj navedena statistika o povprečnih zavržkih hrane, prevedena v absolutne številke, kaže, da gre na ravni Evropske unije letno v nič nepojmljivih sto milijonov ton povsem užitne hrane. V naši državi je letno zavržemo slabih sto petdeset tisoč ton. Tako ne preseneča, da so si snovalci deklaracije kot krovni cilj zadali, da moramo v Sloveniji zavržke hrane do leta 2025 zmanjšati za polovico.

Ekologi brez meja so v deklaracijo vključili vrsto konkretnih idej za doseganje zastavljenega cilja. Ključni trije sklopi so krepitev prostovoljnih zavez gospodarskih družb v prehranski verigi, izobraževanje potrošnikov v smeri konstruktivnih nakupovalnih izbir in krepitev komunikacije med vsemi akterji na poti od vil do vilic. Ker k problemu odpadne hrane žal aktivno prispevajo vsi členi prehranske verige, so avtorji deklaracije zapisali: “Problem zavržene hrane je naš skupni problem – kmetov, trgovcev, predelovalcev, gostincev in potrošnikov. Zato ga zmoremo in moramo rešiti le skupaj.”


Sorodni članki

Nagrajeni bio zelenjavni sok rdeče pese

Če ste bili kdaj slabokrvni, so vam znanci verjetno najprej svetovali uživanje rdeče pese – po babičinem receptu se kar na tešče zaužije sok sveže pese in korenčka. A če nimate sokovnika, si ne želite rdeče obarvati kuhinje in še…

Več...

Zlata tatarska ajdova kaša

Kmalu po razglasitvi najbolj inovativnih živil 2018 pod okriljem Inštituta za nutricionistiko smo Antona Rangusa, direktorja Mlinarstva Rangus, ujeli na sejmu ekohrane Biofach v Nürnbergu.Tam so predstavljali Zlato tatarsko ajdo in sicer na posebnem prostoru za novosti.Domači mlin z mlinskimi…

Več...

GIZ mesne industrije sprejel sklep o odvzemu certifikata "izbrana kakovost" družbi MDK

Odvzem certifikata "izbrana kakovost" družbi MDK je ukrep, ki ga je GIZ mesne industrije sprejel na izredni seji dne 6.2.2018. Odvzem tega certifikata zagotavlja, da sistem nadzora in notranje kontrole proizvajalcev v shemi »izbrana kakovost« deluje in tako daje jasen…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v vaši regiji ter v celotni Sloveniji?
Ostani na tekočem