Priročnik za varstvo slovenske podeželske dediščine | Priročniki

Priročnik za varstvo slovenske podeželske dediščine

Kozolec 11.3.2016

Devetnajst različnih sušilnih naprav, ki tvorijo inovativni projekt Dežela kozolcev v Občini Šentrupert, zgledno obnovljena sadna sušilnica v Razborah, v parkirišče s šestdesetimi parkirnimi mesti preurejeno degradirano območje opuščenega peskokopa pri planini Kuhinja, tematska pot Na svoji zemlji v Baški grapi, ki ustrezno počasti zgodovinsko snemanje prvega slovenskega celovečernega filma, lična in moderna drevesna opazovalnica v Mestnem gozdu v Celju… To so samo nekateri izmed primerov dobrih praks, predstavljeni v posebnem priročniku o trajnostni rabi naravnih virov ter ohranjanju in razvoju slovenske zgodovinsko-kulturne dediščine, ki so ga pripravili v Društvu za razvoj slovenskega podeželja.

Pri tem sta društvu pomagala Zavod Republike Slovenije za varstvo narave in Mreža za podeželje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V prvi vrsti je priročnik sicer namenjen potencialnim investitorjem in nosilcem projektov (med drugim tudi zato, ker zelo podrobno razdela kompleksnost upravnih postopkov in prepletenost pristojnosti med različnimi organi), obenem pa je zanimivo in poučno branje za vsakogar, ki mu ni vseeno za slovensko kulturno dediščino.

Sam priročnik je razdeljen v štiri sklope. V prvem so na preprost način predstavljena varovana območja in pristojne institucije, v drugem avtorji konkretno razložijo splošni postopek izvedbe posega v prostor in posebnosti, povezane z varovanimi območji, tretji oziroma osrednji del priročnika tvori dvanajst pogostih primerov projektov (v njih so sistematično popisani postopki pridobivanja upravnih dovoljenj in soglasij), v zadnjem poglavju pa so avtorji navedli dodatno gradivo in vire podatkov, ki bodo v pomoč njihovim načrtovalcem in izvajalcem.

“Dediščino je vredno varovati samo do takrat, ko je za nami kdo, ki jo želi prevzeti in varovati,” sta v uvodu zapisala urednika publikacije mag. Vesna Erhart in dr. Luka Juvančič. Vsi, ki se s tem strinjajo, si lahko brezplačni priročnik, ki se bo v prihodnosti morda razvil celo v spletni portal, ogledajo na tej povezavi.


Sorodni članki

4. slovenski dan brez zavržene hrane

24. april že četrto leto zapored zaznamuje dan, posvečen problematiki zavržene hrane. Glavni cilj aktivnosti, ki potekajo na ta dan, je posameznike spodbuditi k zmanjševanju in preprečevanju nastajanja zavržene hrane. Predstavljene so tudi številne možnosti za uporabo živil, ki sicer…

Več...

Uporabni nasveti za manj zavržene hrane

Daleč največ hrane zavržemo zato, ker jo skuhamo preveč. Problematika zavržene hrane je vse bolj pereč problem, saj z njo zavržemo tudi vse vire, potrebne za pridelavo hrane. Pripravili smo uporabne napotke in nasvete, kako zmanjšati količino zavržkov v gospodinjstvih.…

Več...

Zmanjševanje zavržene hrane v Sloveniji: ključ do trajnostne prihodnosti

V sodobni družbi je vprašanje zavržene hrane vse bolj pereče. Nedavna študija, ki jo je izvedel Evropski svet za informiranje o hrani (EUFIC) v sodelovanju z Nacionalnim uradom za varnost prehranjevalne verige Madžarske (NÉBIH), Univerzo za veterinarsko medicino v Budimpešti…

Več...

Tradicionalni slovenski zajtrk navdih za sladko mojstrovino v oddaji MasterChef

V posebni oddaji priljubljenega kuharskega tekmovanja MasterChef so bili tekmovalci postavljeni pred zanimiv izziv, ki ga je zasnoval priznani slovenski chef Jure Tomič. Sestavine, ki so običajno del tradicionalnega slovenskega zajtrka, so tokrat postale osnova za inovativno sladico. Tekmovalci so…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem