Prehrambni posvet z: Nino Osenar | Zgodbe o naši super hrani

Prehrambni posvet z: Nino Osenar

Poleg rubrike Moj kvadratni meter uvajamo tudi novo občasno rubriko Prehrambni posvet, v kateri bomo za popestritev predstavljali prehranske navade tako ali drugače znanih Slovencev. Za prvo sogovornico smo izbrali Nino Osenar, saj se v javnosti ni uveljavila le zaradi svojih voditeljskih sposobnosti, ampak tudi kot strastna zagovornica zdrave prehrane in zdravega načina življenja nasploh.

Kako pomembno je za vas, da je hrana slovenskega izvora? Verjamete, da je v Sloveniji pridelana hrana na splošno bolj zdrava kot hrana, ki je bila pridelana drugje?

Joj, težko bi rekla, da je to zame zelo velika vrednota. Seveda podpiram nekaj kmetij, ki jim zaupam, saj sem bila pri njih večkrat na obisku in so me lastniki prepričali, da so tam zelo resni glede pridelave zdrave hrane. In te dobre garaške ljudi se mi zdi pomembno podpreti pri njihovem trudu za naše skupno dobro. Da pa bi mi v supermarketu kaj pomenilo, ali so bila tista industrijska jabolka pridelana v Sloveniji ali v Španiji … Ne, za to mi je pa v resnici povsem vseeno. Ker jih v nobenem primeru ne bi kupila.

Ali pri nakupovanju hrane razmišljate tudi o tem, da z nakupom lokalne hrane podpirate lokalne pridelovalce – torej tako lokalno gospodarstvo kot splošno raven naše samooskrbe? Je to za vas vrednota?

O, seveda, to je pa zelo pomembno! Kot sem že prej omenila, se mi zdi osebno zaupanje med pridelovalcem in kupcem ključno. Poleg tega je zelo pomembno tudi, da ima hrana od njive do krožnika čim krajšo pot. To je spet dobro tako za uživalca, saj je taka hrana neprimerno bolj sveža, kot tudi za okolje, da se ozračja po nepotrebnem ne paca s transportom. Prav perverzno se mi včasih zdi, ko gledam, od kako daleč nam vozijo hrano, namesto da bi vsi skupaj malo več truda vložili v njeno čim bolj racionalno pridelavo doma. Tako sem si blizu svojega doma v Motniku našla prekrasno ekološko kmetijo – imenuje se Pri Jernejk –, kjer sta me lastnika Andreja in Miha res prepričala, da živita in dihata za kvaliteto tiste hrane. V času sezone mi tako enkrat na teden na dom pripeljeta “eko zabojček”, vsake toliko pa se tudi sama z veseljem zapeljem na obisk, saj je ta kmetija nekakšna oaza za nekaj rešenih živalic. Po novem imajo zdaj tri zajčke, ki jih je sosed zadel na tomboli, a z njimi ni imel kaj početi in bi tako najverjetneje pristali pod nožem, zdaj pa so dobili toplo in varno zatočišče na kmetiji.

Ali pri nakupu hrane praviloma podrobno preverite deklaracije na embalaži, da se poučite o sestavinah? Ali pač glede teh reči bolj odmahnete z roko in zaupate, da bo vse v redu?

Seveda! Preberem skoraj čisto vsako deklaracijo, in to zelo pozorno! Tega sem se naučila, ko sem dokončno postala veganka –da sem se namreč lahko prepričala, da kupljeno živilo res nima nobene sestavine živalskega izvora. In moram reči, da mi je ta navada nasploh zelo koristila, saj sem tako hitro videla, kaj vse, recimo, stlačijo v en žele bombon! In še marsikam. Res nisem vedela, kam vse dajejo sladkor, in to koliko! Mi lahko, prosim, kdo pove, kaj vraga dela sladkor v fižolu in celo v slanih krekerjih?! In če bereš deklaracije, prej ali slej tudi izveš, da je prenekateri sladoled sestavljen skoraj samo iz emulgatorjev in nekaj malega mleka v prahu. Mislim, da je branje deklaracij ena od potrošnikovih osnovnih tako pravic kot dolžnosti!

Kako pomembno je za vas, da je hrana, ki jo uživate, ekološko pridelana?

Rekla bi, da je zame ekološko pridelana hrana zelo velika vrednota. Pravzaprav zadnjih pet let sploh ne kupujem hrane, ki ni ekološka. Vsekakor verjamem, da je v pavšalu taka hrana bolj zdrava kot neekološka. Saj verjetno že vsi vemo, da je neekološka hrana popolnoma prepojena s pesticidi, da sploh ne omenjamo, kaj industrijsko kmetijstvo počne celotnemu ekosistemu. No, če to in še marsikaj seštejem, se mi zdi tako z zdravstvenega kot z okoljevarstvenega vidika prav, da kot potrošnica podprem tiste bolj zdrave sile v naši družbi. Namreč to, kaj kupujemo, je tako rekoč edina realna moč, ki jo človek v današnjem sistemu ima – a dobra novica je, da je ta moč na kolektivni ravni vse prej kot zanemarljiva!

Ste bili v zadnjih nekaj letih na kaki posebni dieti? Kako se vam je obneslo?

Da in ne. Vprašati se velja takole: kaj danes sploh pomeni, da je človek na dieti? Po navadi predvsem to, da se ne baše z mesom, belim kruhom, sladkorjem, cvrtjem, rafiniranimi olji in podobnimi rečmi. Torej v naši civilizaciji velja, da si, če skleneš jesti približno zdravo, pravzaprav na precej rigorozni dieti. In potem imaš tu še cel kup dietnih knjig, ki jih mnogi mirno zamenjujejo za resne študije – in vsaka ima neki svoj zasuk, vsaka prodaja neko preprosto magično formulo, vsaka vas bo v najkasneje treh tednih preporodila. Ampak pri teh rečeh sem se naučila, da preprosto ni magičnih bližnjic. Formula za lepoto in zdravje nam je dejansko vsem znana, samo da se je večina ljudi v tem našem pobezljanem tempu življenja prepričala, da bi bila ta pot zanje pretežka. Tako da da: po splošno sprejetih kriterijih sem že deset let na dieti, saj se prehranjujem s pestro rastlinsko hrano, ki je pojem ravno prav.

Veljajo glede prehrane otrok pri vaši hiši kakšni posebni ukrepi?

No, otrok za zdaj pri naši hiši še nimamo. Če jih bomo kdaj imeli, bomo pa seveda njihovi prehrani posvečali zelo veliko pozornosti. Rekla bi takole: dolžnost staršev je nuditi otroku čim boljši začetek, torej zanj sprejemati prave odločitve, dokler je otrok še premajhen, da bi jih zase sprejemal sam. S tem, da je najboljši začetek dan tistim otrokom, ki jih starši naučijo pametno tehtati med izbirami, ki so na voljo. Seveda je to težko – vedno je bilo težko, v današnjem svetu pa še posebej, saj so ubogi otroci izpostavljeni toliko slabim vplivom. A prepričana sem, da je z malo zdrave pameti in veliko dobre volje mogoče narediti marsikaj. Tako kot obstaja cela znanost, kako otroka z agresivnim obnašanjem speljati na led, tako mora obstajati tudi cela znanost, kako ga vedno znova pripeljati nazaj na pravo pot.

Imate doma vrt ali njivo? Morda gojite kaj vsaj na balkonu, nemara kaka zelišča?

Doma imamo relativno velik vrt, za katerega res zgledno skrbi moja mama. Za te reči ima prav čarobne roke, in ne glede na to, kako utrujena pride iz službe, vedno najde še uro ali dve za svoje ljube rastline. Mislim, da bi lahko rekli, da je to njena meditacija. In ta vrt nam je vsem skupaj v neznansko slast. Ni lepšega, kot ko se prebudiš v sončno poletno jutro in si greš lahko takoj na vrt iskat zajtrk. Moj tradicionalni zajtrk je po navadi smoothie, tako da si grem zjutraj vedno nabrat kaj listnega ohrovta, si izruvam kako peso in primaknem še kako zelišče. Za sadni del smoothieja pa imamo okrog vrta kar nekaj dreves, za katera skrbi oče. Imamo dve jablani, dve breskvi, slivo, hruško, češnjo, po novem pa celo kaki in figo, s tem da nameravamo posaditi še grozdje in višnjo. V bistvu imamo okrog hiše prav en tak mali sadni gaj! Na koncu koncev so tu še maline in ribez, vsako jesen pa nam prav bogato obrodi leska. Prav poseben užitek je sveže nabrane lešnike treti s kladivom.

Kako bi svoje osnovne prehranske nazore strnili v enem ali dveh stavkih?

No, v ospredju je vedno etika – daleč najpomembneje je, da za tvoj gastronomski užitek nihče ne trpi. To se ti potem povrne tudi v zdravstvenem smislu, saj sem tako z obsežnim raziskovanjem kot z osebno izkušnjo ugotovila, da je etična prehrana tudi zdrava prehrana, zaradi katere človek prav vzcveti!

 


Sorodni članki

Tradicionalni slovenski zajtrk navdih za sladko mojstrovino v oddaji MasterChef

V posebni oddaji priljubljenega kuharskega tekmovanja MasterChef so bili tekmovalci postavljeni pred zanimiv izziv, ki ga je zasnoval priznani slovenski chef Jure Tomič. Sestavine, ki so običajno del tradicionalnega slovenskega zajtrka, so tokrat postale osnova za inovativno sladico. Tekmovalci so…

Več...

Dan sajenja medovitih rastlin 2024

V soboto, 23. marca 2024, se bo odvil že tradicionalni »Dan sajenja medovitih rastlin«. Dogodek je nastal na pobudo Čebelarske zveze Slovenije skupaj s čebelarji in okoljevarstveniki po vsej državi. Na ta dan, ki združuje ljubitelje narave in zagovornike trajnostnega…

Več...

Oznaka »Izbrana kakovost – Slovenija« bo predstavljena v oddaji MasterChef

Letošnjo pomlad bo televizijska oddaja MasterChef Slovenija postregla z edinstveno novostjo. V sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter ključnimi kmetijskimi sektorji – meso, mleko in sadje – bo v deseti sezoni oddaje posebna pozornost namenjena shemi »Izbrana…

Več...

Kako posaditi sadno drevo?

Pomlad je poleg jeseni pravi čas za sajenje, zato lahko svoj vrt ali sadovnjak obogatite s katero izmed avtohtonih sort sadnega drevja. Glede na smernice agronoma Adrijana Černelča smo pripravili nasvete, kako pravilno posaditi sadno drevo. Začne se pri izbiri…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem