Ofenziva na lokalno kakovost

Brez posebnega vrstnega reda začenjamo projekt Naučimo se postati samooskrbni, s katerim je sklenil Institut za promocijo varstva okolja v živo ponazoriti, kako lahko vsakdo z iskrico interesa postane vsaj delno samooskrben. V občini Poljčane v Dravinjski dolini je Učni poligon za samooskrbo, kjer je udeležencem projekta obljubljena nepozabna izkušnja v tem, kaj vse si je možno urediti in pridelati doma. V sklopu projekta bodo na sporedu praktične delavnice s petimi različnimi vsebinami (ena recimo o tem, kako lahko vsak od nas opravi analizo lastne zemlje, spet druga o uporabi ekoremediacij za mehčanje in povečanje rodovitnosti prsti, tretja o pridelavi zelišč …). Po končanem usposabljanju bodo udeleženci prejeli samooskrbniški priročnik z vsemi usvojenimi informacijami in napotki. Slovenija, zagotavljajo na Institutu, ima odlične pogoje za samooskrbo, od tradicije preko klime in drugih naravnih danosti do odličnega kapitala znanja – in prav nobenega izgovora ni, da tega ne izkoristimo!

Naslednja v vrsti je pobuda Jabolko za nasmeh, ki jo bodo izvajali pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica.»Odvisnost od dobave hrane iz tujih krajev nas dela ranljive …« so tehtno zastavili v utemeljitvi. »Prav tako se številni potrošniki premalo zavedajo, kako pomembno je, da sta sadje in zelenjava obrana v optimalni zrelosti in čim prej na mizi potrošnika. Le taka hrana vsebuje vse, kar potrebuje naše telo. Banane iz daljnih krajev ne dozorijo na drevesih, temveč prisilno šele v hladilnicah veletrgovcev pri nas. Znano je, da solata v dveh dneh po pobiranju izgubi veliko večino za nas koristnih vsebin.« Na področju Brkinov – v tradicionalnem območju sadjarstva – in tudi marsikje drugje vsako leto propadejo ogromne količine neprodanega in celo nepobranega sadja. V duhu složnosti in solidarnosti, ki je Slovencem čez nepredstavljivo težka stoletja pomagal stati in obstati, so se pobudniki zavezali ta jabolka pripeljati tja, kjer jih bodo znali ceniti (poudarek bo na revnejših otrocih v bolj urbanih središčih).

Kot tretjega predstavljamo projekt Celovita promocija izdelkov sirarjev Združenja kmečkih sirarjev Slovenije. Namen je tvorno prispevati k ustvarjanju celostne in prepoznavne podobe 130 v društvo vključenih kmečkih sirarjev . Poleg posodobitve spletne strani in izdelave celostne podobe za enotno nastopanje v javnosti nameravajo pobudniki prirejati sirarske seminarje, sirarske praznike na Ptuju, v Mariboru in Ljubljani ter za povrh še sirarski dan odprtih vrat, ki bo predvidoma že maja. »Zavedamo se pomena skupnega delovanja in promocije,« so kleno strnili svoja prepričanja. »Lokalna kakovost ni le moto, je sinonim za izdelke članov našega Združenja !«

Potem imamo tu hvalevredno iniciativo Informiranje potrošnika za zmanjšanje zavržene hrane v gospodinjstvu. Nosilci nas opozarjajo, da smo po podatkih Statističnega urada Slovenci v letu 2011 na prebivalca zavrgli kar 82 kg hrane, kar je trikrat več, kot bi bilo z vidika racionalne porabe še sprejemljivo! Več kot dve tretjini te šokantne cifre lahko sicer pripišemo neučinkovitosti pridelovalcev, prodajalcev in gostincev, četrtina pa je posledica neozaveščenosti gospodinjstev. Prav njih je podjetje Moj film videoprodukcija sklenilo nasloviti preko intenzivne kampanje informiranja. Krovni namen je potrošnika ozavestiti, kako veliko moč bi lahko kolektivno vihtel, če bi se je le zavedel!

Kot petega predstavljamo projekt Jaz sem kmet, v katerem mlada televizija Studio 12 obljublja ‘moderen, navdihujoč in viralen‘ video za promocijo lokalne hrane. Obenem obljubljajo celodnevni dogodek v formatu TEDx, kjer bo 10 eminentnih govorcev naslovilo problem mreženja med ponudniki hrane in potrošniki. Poseben poudarek bo veljal posodobitvi vse preveč zastarelih načinov komunikacije, ki jih naši kmetje uporabljajo za doseganje potrošnikov, saj so (razumljivo) povsem osredotočeni na svojo osnovno dejavnost, zato jim zmanjka časa za raziskavo in polno osvojitev atomskega potenciala novih komunikacijskih platform.

Nesporen praznik za brbončice se obiskovalcem Ptuja obeta med 21. in 25. majem, namreč v sklopu velikanske razstave Dobrote slovenskih kmetij. Tradicionalna – že kar šestindvajseta! – parada slovenske kvalitete bo zainteresiranim v skrivnostnem hladu minoritskega samostana na Ptuju predočila cvetober živil, ki trenutno bogatijo slovenski prostor. V sklopu prireditve bo strokovno ocenjenih  več kot 1000 izdelkov s slovenskih kmetij, v načrtu pa je tudi ustanovitev društva za povezovanje udeleženih razstavljavcev z namenom krepitve skupnega nastopa na trgu.

Negativnim učinkom globalizacije in nelojalne konkurence velikih tujih dobaviteljev mesa so se sklenili zoperstaviti pri GIZ meso. Pri tem jih še posebej skrbi trend upadanja samooskrbe s svinjskim mesom. Tuji ponudniki zaradi prednosti ekonomije, obsega in odlične infrastrukture robo sicer ponujajo po izjemno konkurenčnih cenah, a ta konkurenčnost po mnenju pobudnikov projekta Lokalno meso – tradicija in kakovost zbledi takoj, ko se izpostavi kvaliteto slovenskega mesa. Z domišljeno uporabo tehnik mobilnega marketinga nameravajo nagovoriti predvsem potrošnika, starega do 45 let, ki se je že navadil večino relevantnih informacij prejemati preko svojega pametnega telefona. »Mobilna komunikacija je trend, ki jo potrošnik želi in pričakuje,« pravijo idejni očetje pobude in tako bo v bližini vsake mesnice njihova aplikacija  uporabnika spodbujala, naj se odloči za nakup mesa slovenskega porekla. Programček bo znal postreči s podatki o kakovosti konkretnega mesa in sledljivosti izvora, za nameček pa še s kakim slastnim receptom za pripravo.

Podjetnikom začetnikom na področju kmetijstva in živilstva bo posebej prav prišla pobuda Poslovna svetovalnica za agrobiznis, kjer bodo deležni usposabljanja, da bodo lažje kos gori birokratskih in tehničnih težav, ki čakajo vsakega nadobudnega »start-upovca«. Preko svetlih zgledov pionirjev uspešnih agroživilskih projektov na Slovenskem bodo vsi zainteresirani lahko usvojili osnovne principe dobre prakse in s tem »presegli miselnost, da v Sloveniji ni pogojev za kmetovanje in da se na tem področju ne da živeti od sadov lastnega dela, temveč samo od subvencij.« Enako hvalevreden je projekt Z roko v roki do kakovostnih obrokov, katerega nosilec je neprofitna družba RRA Zeleni kras. Gre za načrt pospeševanja vključevanja lokalnih ponudnikov v nabavo živil za prehrano v vzgojno-izobraževalnih zavodih  po regiji. Osnovno vodilo bo, natanko tako kot je tudi prav, ustvarjanje čimkrajše prehranske verige iz zemlje do krožnika. Tudi tu bo odigralo ključno vlogo izobraževanje. Predvsem bodo aktualne delavnice, kjer se bodo lahko vodstveni kadri zavodov izmojstrili glede ključnih principov priprave učinkovitega javnega naročila, zraven pa bodo seznanjeni s polno paleto lokalnih ponudnikov v njihovih regijah.

Kot devetega navajamo projekt Kuhnapato, ki ga bralcem najbrž ni treba posebej predstavljati. O njem smo namreč že pisali, pa tudi drugje po medijih je naletel na izjemno dober odziv. Kako tudi ne bi, saj gre za naravnost magičen kuharski mnogoboj, v katerem osnovnošolci iz vse države tekmujejo v pripravi hrane naših babic, s čimerjim je uspelo že veliko neprecenljivih receptov iztrgati vlaku pozabe. Kot zadnjega med enajstimi projekti pa popisujemo pobudo Glasniki boljše hrane, ki so jo pripravili na Zavodu Viva. Glavni namen je postopno povezovanje v nove oblike skupnega delovanja za pridelavo čimveč hrane iz domačih semen. V ta namen bo posebna komisija razvila poseben certifikat z nazivom Glasnik samooskrbe s hrano, ki ga bo potem na podlagi nominacij podeljevala zaslužnim pridelovalcem, in sicer na podlagi skupnih vrednot, strnjenih v Živi listi boljše hrane. Ob zaključku programa bodo nosilci izdali e-publikacijo, v kateri bodo zbrani vsi imetniki certifikata z opisi primerov dobre prakse, ta žlahtni spisek pa nameravajo promovirati v sodelovanju z revijo Viva po vseh njenih medijskih kanalih in partnerskih mrežah.

Tako, enajst pogumnih idej, enajst obetavnih projektov, ki peljejo proti našemu skupnemu cilju, ki je čimveč pridelane – in seveda tudi s čimvečjo slastjo zaužite! – vrhunske lokalne hrane. Bralce bomo o sprotnem teku projektov seveda skrbno obveščali tukaj na naši spletni strani. Prav vsem pa seveda polagamo na srce, da se v kakšno od navedenih enajstih pobud nemudoma vključite tudi sami. Ne pozabite: skupaj se daleč pride!