Naj bo vsak dan dan slovenske hrane!

Odkar je vlada RS oktobra 2012 sprejela ustrezni sklep, je tretji petek v novembru rezerviran za vsedržavno praznovanje kakovostne pri nas pridelane hrane. Ta poluradni praznik je bil poimenovan dan slovenske hrane in v javnost pošilja jasen in glasen signal podpore slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane. Namen vsakega takega signala je seveda tudi vsesplošni dvig zavesti o nujnosti domače samooskrbe ter krepitvi vitalnosti slovenskega podeželja, za nameček pa prihodnjim rodovom pomaga privzgajati veselje do skrbi za lastno zdravje kot eno ključnih vrednot za tretje tisočletje.

Posebej izpostavljen del v sklopu dneva slovenske hrane je projekt Tradicionalni slovenski zajtrk (TSZ). Tudi letos ga bodo izvedli v vseh vrtcih in osnovnih šolah v Sloveniji, torej bo spet zajel celotno populacijo vrtčevskih in osnovnošolskih otrok.

Vcepljanje zdravih prehranskih navad je seveda najbolj učinkovito prav v otroštvu – začeti je treba čim bolj zgodaj, ko otroci najbolj vpijajo vrednote in so tudi najbolj dovzetni in sprejemljivi za prehransko vzgojo. Tradicionalni slovenski zajtrk je ambiciozen in celosten projekt, ki nastaja v sodelovanju s pisano paleto institucij. Dejavnosti namreč potekajo v navezi z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvom za zdravje, Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije, Inštitutom za varovanje zdravja, Zavodom za šolstvo, Gospodarskim interesnim združenjem mlekarstva Slovenije in GZS – Zbornico kmetijskih in živilskih podjetij. Aktivno sta se vključili tudi Zadružna zveza Slovenije ter Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. Nikakor pa ne smemo pozabiti Čebelarske zveze Slovenije, ki je bila uradna pobudnica projekta in ga je letos tudi še prav posebej obeležila, saj je v sodelovanju s Pošto Slovenije izdala posebne, po medu dehteče znamke z motivom tradicionalnega slovenskega zajtrka.

Konkretni zajtrk bo tudi letos sestavljen iz mleka, masla, kruha, medu in jabolk. Vse skupaj mora biti seveda pridelano oziroma predelano v Sloveniji. Projekt je med drugim namenjen tudi navezovanju neposrednih stikov med vzgojno-izobraževalnimi zavodi in lokalnimi pridelovalci hrane za morebitno nadaljnje sodelovanje pri dobavi živil. Šole in vrtci lahko zahtevajo povračilo stroškov za živila, in sicer do največ 0,43 evra na osebo. V sporočilu Tradicionalnega slovenskega zajtrka pa je seveda navzoč tudi drugi, še pomembnejši nauk: kako pomembno je danes biti pozoren, kakšno hrano vnašamo vase, in posledično, da je lokalna hrana iz mnogih razlogov skoraj vedno najpametnejša izbira. Naj nam dan slovenske hrane tudi letos pomaga do spoznanja, da bi moral biti pravzaprav vsak dan dan slovenske hrane!

Ker se na področju prehrane slovenskih otrok bitke sicer lahko dobijo v šolah in vrtcih, vojna pa samo doma, prilagamo osem hitrih predlogov za zdrav in krepčilen slovenski zajtrk:

1. črn kruh, maslo, med, jabolko, mleko

2. ajdov kruh, med, kislo mleko ali navadni jogurt, jabolko, nesladkan čaj

3. ovsen kruh, skuta, korenček, nesladkan čaj

4. prosena mlečna kaša s suhimi slivami in medom, hruška, nesladkan čaj

5. mlečni zdrob z rozinami, hruška, nesladkan čaj

6. polnozrnat kruh, maslo, marmelada, kaki, nesladkan čaj

7. polbel kruh, umešano jajce, kisla kumarica, nesladkan čaj

8. polenta z mlekom, slive ali kaki

9. ovseni kosmiči na mleku z mletimi lešniki, narezano sezonsko sadje, voda

Predlagano sadje in zelenjava sta seveda prilagojena trenutnemu jesenskemu letnemu času in ju je možno nadomeščati z drugimi vrstami sezonskega sadja in zelenjave.