Loška zadruga in izdelki narejeni s tradicijo | Zgodbe o naši super hrani

Loška zadruga in izdelki narejeni s tradicijo

V soboto, 21.9., je vrata odprla Loška zadruga v Poljanah nad Škofjo Loko, kjer so predstavili izdelke Loške mlekarne, Mesnin Bohinja in Domač kotiček.

Skrivnost odličnosti loških izdelkov je razkril Mitja Vodnjov, direktor KGZ Škofja Loka, kjer mesne izdelke predelujejo po tradicionalnih recepturah in postopkih:

»Naše izdelke mesarji še vedno oblikujejo ročno. Za svoje izdelke uporabljamo meso izključno slovenskega porekla, kakovostno gorenjsko govedino. Standarde kakovosti pa stalno preverjamo z internimi in tudi zunanjimi senzoričnimi ocenjevanji. Za svoje izdelke uporabljamo izključno kakovostno surovino, ki jih obogatimo z naravnimi začimbami. Zagotovo pa je skrivnost kvalitete tudi v preizkušenih in dragocenih postopkih priprave, hkrati pa je pot od živali do končnih potrošnikov kratka.«

Pri svojem delu pa še vedno uporabljajo klasično prekajevalnico na bukova drva, kot so jo v starih časih. Ob tem je Mitja Vodnjov povedal tudi nekaj zanimivih dejstev o kakovostni predelavi mesa, med drugim se prav okus bohinjskega zašinka ali bržole plemeniti kar dva meseca. Toliko časa se namreč suši, preden je nared za prodajo. Za 1 kilogram suhih klobas pa se potrebuje kar enkrat večja količina surovega izdelka.

Loška zadruga

V Domačem kotičku prodajajo pridelke in izdelke iz lokalnih kmetij, večina iz Škofjeloškega območja, s čimer zagotavljajo njihovo kakovost, saj so dobavne poti kratke. Izdelki so pripravljeni iz lokalnih surovin po tradicionalnih receptih naših dedkov in babic. Pridelani so na kakovostni zemlji in brez uporabe umetnih sredstev.

Predstavil pa je tudi sistem zagotavljanja kakovosti v Loški mlekarni, kjer odkupujejo in predelujejo mleko izključno slovenskega izvora. V proizvodnji imajo uveden sistem notranjega nazora, ki ga kontrolira VURS. Od leta 2008 imajo certifikat za ekološko predelavo mleka. Tudi pri predelavi mleka zagotavljajo kakovost s kratkimi dobavnimi potmi, posledično pa tudi s krajšim skladiščenjem.

 


Sorodni članki

4. slovenski dan brez zavržene hrane

24. april že četrto leto zapored zaznamuje dan, posvečen problematiki zavržene hrane. Glavni cilj aktivnosti, ki potekajo na ta dan, je posameznike spodbuditi k zmanjševanju in preprečevanju nastajanja zavržene hrane. Predstavljene so tudi številne možnosti za uporabo živil, ki sicer…

Več...

Uporabni nasveti za manj zavržene hrane

Daleč največ hrane zavržemo zato, ker jo skuhamo preveč. Problematika zavržene hrane je vse bolj pereč problem, saj z njo zavržemo tudi vse vire, potrebne za pridelavo hrane. Pripravili smo uporabne napotke in nasvete, kako zmanjšati količino zavržkov v gospodinjstvih.…

Več...

Zmanjševanje zavržene hrane v Sloveniji: ključ do trajnostne prihodnosti

V sodobni družbi je vprašanje zavržene hrane vse bolj pereče. Nedavna študija, ki jo je izvedel Evropski svet za informiranje o hrani (EUFIC) v sodelovanju z Nacionalnim uradom za varnost prehranjevalne verige Madžarske (NÉBIH), Univerzo za veterinarsko medicino v Budimpešti…

Več...

Tradicionalni slovenski zajtrk navdih za sladko mojstrovino v oddaji MasterChef

V posebni oddaji priljubljenega kuharskega tekmovanja MasterChef so bili tekmovalci postavljeni pred zanimiv izziv, ki ga je zasnoval priznani slovenski chef Jure Tomič. Sestavine, ki so običajno del tradicionalnega slovenskega zajtrka, so tokrat postale osnova za inovativno sladico. Tekmovalci so…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem