Lokalna hrana v osnovnih šolah: »Mi bi še več!« | Lokalno, Samooskrba | Zgodbe o naši super hrani

Lokalna hrana v osnovnih šolah: »Mi bi še več!«

Prehrana v javnih zavodih je pomemben del urnika uporabnikov, ki poleg malice pogosto posežejo tudi po kosilu. O tem, kako in v kakšni meri so v prehrambno verigo vključeni lokalni pridelovalci hrane, smo na segmentu osnovnih šol povprašali dvajset sogovornikov iz različnih slovenskih krajev. Odgovori kažejo, da se organizatorji prehrane v slovenskih osnovnih šolah dobro zavedajo pomena oskrbe prebivalstva s kakovostno hrano iz lokalnega okolja ter da v okviru zmožnosti to načelo uresničujejo.

Sezonska dostopnost, več vitaminov, višja hranilna vrednost, manj aditivov, zmanjševanje toplogrednih plinov zaradi krajših transportnih poti, ohranjanje delovnih mest in bogatejši okus hrane so glavni pozitivni učinki uživanja hrane iz lokalnega okolja, na katere opozarja projekt Tradicionalni slovenski zajtrk. Državni projekt bo v sodelovanju z vrtci in osnovnimi šolami letos že četrti zapored. Njegov namen je spodbujanje lokalne samooskrbe s kakovostno slovensko hrano. Ta projekt in akcije, kot sta sejanje slovenskih avtohtonih semen in Shema šolskega sadja in zelenjave, skušajo s pomočjo državnih organov opozoriti ljudi na pomen kakovostne hrane, dostopnosti posameznih živil in bolj zdravo prehranjevanje. Ukrepe na področju prehranjevanja, zlasti med mladimi, pozdravljajo v osnovnih šolah širom Slovenije.

»Skrbimo za lokalno«

Med dvajsetimi osnovnimi šolami iz različnih regij Slovenije smo preverili, kako pogosto se na krožnikih dijakov znajde hrana, pripravljena iz surovin lokalnih pridelovalcev. »Sadne in posamezne mlečne izdelke naročamo pri bližnjih pridelovalcih, če je le mogoče. Za druga živila izbiramo ponudbe lokalnih pridelovalcev, s katerimi nato lahko sklenemo enoletni dogovor,« pravi Marjuči Likar iz tajništva OŠ Otlica iz Ajdovščine.

V večini osnovnih šol živila naročujejo prav pri lokalnih pridelovalcih hrane. Predvsem sadje in zelenjavo, ki sta na prednostnem seznamu vseh osnovnošolskih malic in kosil. Organizatorji šolske prehrane so dobro seznanjeni s pomenom kakovostnejše hrane, ki jo lahko dobavijo »lokalci«. Pri tem z veseljem izpostavijo oba aktualna projekta, Tradicionalni slovenski zajtrk in Shemo šolskega sadja in zelenjave, ki promovirata ponudbo svežih živil za otroke. V okviru proračunskih zmožnosti stopajo nekateri organizatorji korak dlje. »V jedilnik občasno vključujemo živila iz ekološke in integrirane pridelave. S tem so sicer povezane potencialne težave, kot so vremenske razmere in sezonska pridelava, kar vpliva na čas in količino dobave, a kljub temu stremimo k čim večjemu deležu lokalne in ekološke hrane na naših jedilnikih,« odgovarja Lidija Rakič, organizatorka prehrane na osnovni šoli Tabor I v Mariboru, in dodaja, da je po novem tudi sistem javnih naročil bolj prožen.

Javni razpisi – priložnost ali ovira?

Šole in drugi javni zavodi so pri naročanju živil vezani na javne razpise in smotrno porabo sredstev. Kot pravi večina vprašanih organizatorjev šolske prehrane, so novosti v sistemu javnih naročil dobrodošle, saj omogočajo prodor lokalnih pridelovalcev med ponudnike šolske prehrane, z nekaj dopolnili pa je možno odseke naročil preoblikovati v posamezne sklope. »V praksi to pomeni, da bomo, recimo, jabolka naročili pri več različnih lokalnih pridelovalcih in s tem prišli do kvalitetnejše hrane za naše odjemalce,« pravi Andreja Rozman, organizatorka prehrane v OŠ Šentvid v Ljubljani. Nekatere šole poleg tega izrabijo okoli 10-odstotni delež proračuna, ki ni predmet javnega razpisa, za nabavo živil lokalnih pridelovalcev.

Glavna ovira pri naročanju živil lokalnih pridelovalcev je po mnenju vprašanih organizatorjev prehrane racionalizacija stroškov oziroma sredstev, ki jih imajo na voljo. V posameznih šolah, npr. v OŠ Spodnja Šiška v Ljubljani, so malice in kosila nekajkrat na leto podvrženi izključno kriteriju lokalno ekološko pridelane hrane, četudi to pomeni finančni izpad.

»Mi bi še več, pa ne moremo,« priznava Zdenka Hosta, pomočnica ravnatelja v OŠ Vič v Ljubljani, kjer sodelujejo z lokalnimi pridelovalci, kolikor je to mogoče.

Več informacij, več sodelovanja

»Moj interes, in menim, da tudi interes večine organizatorjev šolske prehrane v Sloveniji, so lokalni pridelovalci. Rešitev za pogostejše poseganje po manjših lokalnih pridelovalcih vidim v širšem sodelovanju. Največja ovira niso količine, ampak informacije. Potrebujemo povezovalne organizacije oziroma osrednje vozlišče pravočasnih informacij o količinah, cenah in vrsti živil lokalnih pridelovalcev, kjer bi organizatorji prehrane dobili tisto, kar iščemo,« razmišlja Andreja Rozman, ki je v OŠ Šentvid odgovorna za okoli petsto toplih in hladnih malic dnevno.


Sorodni članki

Kako posaditi sadno drevo?

Pomlad je poleg jeseni pravi čas za sajenje, zato lahko svoj vrt ali sadovnjak obogatite s katero izmed avtohtonih sort sadnega drevja. Glede na smernice agronoma Adrijana Černelča smo pripravili nasvete, kako pravilno posaditi sadno drevo. Začne se pri izbiri…

Več...

Na policah trgovin tudi v spomladanskih mesecih najdemo lokalno sadje

Lepota pomladi je v prebujanju narave in razcvetu rastlin, tudi sadnih dreves, na katerih se pasejo čebele in drugi opraševalci. S prvimi sončnimi žarki se tako začne nova sezona pridelave sadja. Še preden dozorijo prvi sadeži letošnje pridelave, lahko v…

Več...

Raje kot v smeti pretvorimo v nove jedi

V kuhinji se nam pogosto zgodi, da nam pri pripravi obrokov ostanejo nekatera živila, na primer krompir, testenine, riž, kruh ali zelenjava. Že z malo domišljije jih lahko koristno porabimo za pripravo novih jedi ter tako bistveno zmanjšamo količino zavržkov…

Več...

Zakaj izbrati lokalno hrano?

Za človekovo zdravje in dobro počutje je med drugim zelo pomembno tudi uživanje sezonske zelenjave in sadja iz lokalnega okolja.  Lokalna trajnostna oskrba pa ima poleg bolj kakovostnih živil še širši družbeni pomen. Pomembno se je zavedati, da lokalno predelana…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem