Kri zemlje

Zakaj že samo ime ‘Teran’ kupcu jamči vrhunsko kakovost vina

“Težko bi našli vino, ki nas nagovarja s toliko sonca,” je napisal pesnik Drago Medved. “To sonce pomeni mladost, prekipevajočo prešernost, ki se s Teranom seli v naše žile, da začnemo verjeti v lepoto sveta in bližino človeka. Teran je kri zemlje in v njegovem dostojanstvu je tudi naše.”

Kras je s 650 hektarji sicer eden najmanjših slovenskih vinorodnih okolišev, vendar Kraševci pravijo, da znajo na ta račun še toliko bolj ceniti svojo ljubljeno rujno kapljico. Prvi zapisi o pridelovanju vina na Krasu segajo v rimske čase, naš veliki Janez Vajkard Valvazor pa je zapisal, da sta v šestnajstem stoletju vini ‘vipavec’ in ‘teran’ popolnoma obvladovali ljubljanski vinski trg. Teran naj bi bil v tistih časih tako zaželen in splošno cenjen, da je veljal celo za plačilno sredstvo!

To avtohtono slovensko rdeče vino na Krasu pridelujejo iz grozdja trte refošk. S silikati in železom izjemno bogata ‘terra rossa’, torej kraška rdeča prst, je zaslužna za njegov značilni okus. V primerjavi z drugimi vini pa Teran zaznamuje tudi visok odstotek vsebnosti mlečne kisline, ki vinu vdihuje nežni vonj po gozdnih sadežih.

Zaradi visoke vsebnosti železa so na Krasu – in seveda tudi širše – Teran tradicionalno uporabljali za zdravljenje slabokrvnosti in splošnega pomanjkanja volje do življenja. “Ko je kaka mamica po porodu oslabela,” pravi kraški vinar Boris Lisjak, “so ji včasih dali žličko Terana in se je kaj kmalu popravila! Na Dunaju so ga po lekarnah prodajali v posebnih stekleničkah po dva decilitra kot popolno dozo zdravja!” Po nekaterih drugih raziskavah je Teran blagodejen za človeški organizem kot antioksidant, kot sredstvo za zaviranje arterioskleroze in kot pomoč pri zniževanju holesterola v krvi.

“Tu na Krasu nam Teran pomeni ogromno, saj daje preživetje nam in našim otrokom,” pravi gospod Lisjak. “Tudi zato smo leta 2004 naredili vse potrebne korake za njegovo zaščito na ravni Evropske unije. In od tega ne bomo nikoli odstopili!”

Pri slednji izjavi se je naš sogovornik seveda navezoval na še vedno aktualne poskuse hrvaških kolegov, da bi se tudi njim dovolil uporabljati naziv ‘teran’ za označevanje vin. Nekateri slovenski vinarji gredo celo tako daleč, da pravijo, da bi izguba trenutno veljavnega statusa pomenila celostni propad vinogradništva na Krasu … A gospod Lisjak nam zagotavlja, da za to ni prav veliko možnosti.

“Kot se je izkazalo, smo bili pri postavljanju pravnih temeljev zaščite dovolj previdni in temeljiti. Veste, pri tem ne gre za zlobo ali negativno nastrojenost do sosedov. Kje pa! Gre za to, da je za dosego pravice do uporabe imena Teran v komercialne namene treba zadostiti izjemno visokim kriterijem in to dokazati skozi izjemno natančen sistem kontrole. Hrvaški kolegi pa so nameravali uporabljati naziv ‘teran’ tako, da bi se izmaknili znatnemu delu tega sistema kontrol. Po veljavni ureditvi tisti vinar s Krasa, ki se ni dovolj potrudil, da bi dosegel zapovedane parametre, nima pravice do uporabe imena Teran za vino, ki predpisanih parametrov ne dosega! Namesto tega lahko uporablja samo naziv ‘kraško rdeče vino’. Pri drugih vinih tega ni, vinarji recimo ne izgubijo kar tako pravice do uporabe naziva sorte cabernet sauvignon ali merlot… Teran pa ni naziv sorte, ampak zaščitena označba porekla, ki je posebej zaščitena na ta način, da je za vinarja velika sramota, če izgubi pravico do uporabe njegovega imena. V taki ureditvi so lahko tudi kupci mirni, saj vedo, da jim že ime Teran garantira vrhunsko, kakovostno in zdravju prijazno vino!”

K tej tehtni utemeljitvi, zakaj bi veljalo že najkasneje jutri na trgovinskih policah poseči po slovenskem Teranu, dodajmo samo še tole: Teran je vino, ki se praviloma ne stara, in ga je najbolje uživati v tekočem letu od proizvodnje dalje. Njegova nežna zdravilna aroma pa najbolj pride do izraza ob gurmanskih jedeh, pršutu, mesu na žaru in pikantnih sirih.


Sorodni članki

Briški vinogradniki so osvojili zadržane Kitajce

Vinogradništvo je ena najstarejših tradicij, ki so se v Evropi ohranile do danes. Od te dejavnosti živi okoli milijon in pol vinogradniških gospodarstev. V Sloveniji vino pridelujemo že več kot dobrih 2000 let, imamo pa le 28.000 vinogradnikov in precej…

Več...

Trgatev je naznanila jesen

"Spet trte so rodile, prijatli, vince nam sladkó." Trud, ki so ga slovenski vinogradniki skozi leto vlagali v razvoj vinske trte, že rojeva prve sadove. V vinogradih po Sloveniji se je razbohotilo zrelo grozdje, trgatve so v polnem teku. Vina,…

Več...

Slovenska vina so odlična!

Da je Slovenija izrazito vinorodna dežela, najbrž najbolje priča podatek, da je v register vpisanih kar 30.000 pridelovalcev grozdja in vina. Le-ti skupno obdelujejo 15.600 hektarjev vinogradov in so lani v register prijavili reci in piši 58 milijonov litrov vina.…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v vaši regiji ter v celotni Sloveniji?
Ostani na tekočem