Kranjska klobasa

Zagotovo je kranjska klobasa eden najbolj poznanih in prepoznavnih slovenskih kulinaričnih izdelkov. Umeščena je v evropsko shemo kakovosti in se ponaša z evropskim simbolom zaščitene geografske označbe. O njej je bila spisana knjiga, tradicionalni postopek izdelave pa je vpisan v register nesnovne kulturne dediščine. Pa veste, kako jo je zares treba pripraviti pred postrežbo?

Zaščitena geografska označba

Kranjska klobasa je nosilka zaščitene geografske označbe. Na ravni Evropske unije sicer poznamo tri sheme kakovosti, ki služijo zaščiti in promociji tradicionalnih in izdelkov z značilnostmi zaradi geografskega izvora. Ločimo med tremi označbami, ki so predpisane z evropskimi uredbami: zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba in zajamčena tradicionalna posebnost. Označbe potrošnikom pomagajo prepoznati tradicionalno kakovost kmetijskih proizvodov, ki jih kupujejo. Potrjujejo pristnost izdelkov glede regijskega porekla ali tradicionalnega načina pridelave. Sheme kakovosti pa hkrati pomagajo tudi pridelovalcem tako označenih izdelkov zakonsko zaščititi svoje izdelke pred kopiranjem ali zlorabo imena izdelka.

Gospodarsko interesno združenje

Osem proizvajalcev kranjske klobase je leta 2005 zagnalo aktivnosti za poenotenje proizvodnje tradicionalne kranjske klobase. Danes Gospodarsko interesno združenje proizvajalcev kranjske klobase združuje 15 proizvajalcev, izvaja nadzor nad kakovostjo, zastopa interese proizvajalcev in izvaja skupno promocijo zaščitenega proizvoda. »Od nacionalne zaščite kranjske klobase, torej od leta 2008, se proizvodne količine povečujejo za približno 10 odstotkov na letni ravni. V letu 2016 so slovenski certificirani proizvajalci proizvedli preko 650 ton kranjskih klobas,  glavnina ostaja na domačem trgu, v zadnjem času pa se povečuje tudi izvoz,« pojasnjuje generalna sekretarka GIZ-a Mesne industrije Slovenije, Ana Ahčin.

Kaj sestavlja kranjsko klobaso?

Osnovni surovini za kranjsko klobaso sta dobro ohlajeno prašičje meso visoke kategorije in trda slanina. Zaradi boljše sočnosti se ji lahko doda malo vode. Nadev polnijo v tanka čreva, katerim nato oblikujejo konce ter jih zašpilijo z lesenimi špilami skozi črevo. Pred prekajevanjem kranjsko klobaso sušijo in nato vroče prekadijo. Kakšni so postopki, ki so seveda natančno opredeljeni, in kateri so kriteriji za senzorično ocenjevanje, lahko preberete na straneh ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Po postopku pridelave sodi kranjska klobasa med pasterizirane poltrajne nekoliko dimljene mesnine.

Temeljna dejavnost gospodarsko interesnega združenja Proizvajalci kranjske klobase je nadzor nad kakovostjo kranjske klobase in promocijo izdelka, ki se na trgu enotno označuje z logotipom kranjska klobasa – zašpiljeno dobra in evropskim simbolom kakovosti zaščitena  geografska označba.

 

V Sloveniji je trenutno certificiranih 16 proizvajalcev kranjske klobase. Vsi v proizvodnem procesu sledijo natančno določenim stopnjam postopka, končni izdelek pa mora ustrezati zunanjem izgledu, sestavi in barvi prereza, teksturi, vonju in okusu.

Zaščitni znak kranjske klobase je tudi odlomljena ali rezana lesena špila s katero spojimo konca kranjske klobase in tako oblikujemo pare klobas

O tej kulinarični posebnosti je profesor doktor Janez Bogataj, ena največjih avtoritet na področju kulinarične etnologije, zapisal tudi monografijo Mojstrovine s kranjsko klobaso iz Slovenije (2011) takrat, ko je »kranjska klobasa na neki točki dosegla precej nizko splošno stopnjo kakovosti in je bila kot jed že precej razvrednotena.« Osem proizvajalcev je ustanovilo poseben konzorcij z namenom zaščite in ohranjanja tradicionalne kakovosti kranjske klobase. »Našlo se nas je tudi kar nekaj zaskrbljenih občanov, ki smo močno čutili, da je tej jedi treba vrniti njen stari pomen«. Kranjska klobasa sicer izvira z Gorenjske od koder se je razširila po celi Sloveniji. Razvila se je že v času avstro-ogrske monarhije, v začetku 19. stoletja.

Enostavna priprava

Marsikatera gospodinja še vedno ugiba o načinu in času priprave kranjske klobase. Osnovni recept je povsem enostaven: kranjsko klobaso damo v mrzlo vodo in jo kuhamo do vretja. Ko voda zavre, klobaso odstavimo in jo pustimo v vodi še 10 minut. Potem jo lahko postrežemo. Tradicionalno so se kranjski klobasi pridružili dušeno kislo zelje ali repa, ter žemlja, poleg pa mnogi izberejo tudi hren ali gorčico. Nekateri so kranjsko klobaso dodajali tudi v različne mineštre. Danes jo lahko najdemo v najrazličnejših specialitetah, kot tudi raznoraznaih kombinacija; tako na picah, zvitkih, celo poticah, štrukljih in podobnem.

Certificirani proizvajalci zaščitene kranjske klobase so: Celjske mesnine (Z'dežele), Košaki TMI, Loške mesnine (Arvaj), Mesnine dežele Kranjske (MDK), Meso Kamnik (Mesar Anton), Panvita Mir (AVE), KRAS, Kodila,  Čadež, Mesarija Mlinarič, Mesarstvo Podobnik, Mesarstvo Oblak, Mesarstvo Blatnik, Kmetija Hribar, Mesni center Luka in Ledas.

 

Fotografije: GIZ Kranjska klobasa


Sorodni članki

Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v vaši regiji ter v celotni Sloveniji?
Ostani na tekočem