Kakovost slovenskega mleka je pri nas nadzorovana strožje kot v tujini! | Mleko | Izbrana kakovost - Slovenija, Nadzor

Kakovost slovenskega mleka je pri nas nadzorovana strožje kot v tujini!

Pogovor z Darjo Teržan

V Sloveniji imamo že dolgo razvito zelo močno mlekarsko industrijo. Katere so po vašem ključne prednosti uživanja slovenskega mleka v primerjavi z uvoženim?

Po kakovosti so slovensko mleko in torej tudi mlečni izdelki primerljivi, po nekaterih kriterijih pa celo boljši od evropskih. Predvsem je zaradi kratke poti od kmetije do prodajnega mesta naše mleko bolj sveže. Poleg tega imamo pri nas glede določenih parametrov kakovosti celo strožje kriterije kot v Evropi. Ob čemer se lahko slovenski potrošnik počuti še toliko bolj varnega.

Kako to, da so ti standardi pri nas višji?

Zato, ker smo zadržali še nadzor iz starega sistema, kjer so bili standardi pogosto postavljeni višje od današnjih evropskih. Tudi kontrole so pri nas marsikje bolj stroge, kot jih ima Evropa. Pa še eno reč bi omenila glede kakovosti slovenskega mleka, in sicer samo krmo za molznice. Slovenska krava se v primerjavi z evropsko še vedno več prehranjuje s travo in manj z močnimi krmili. Poleg tega je sama sestava trave pri nas bogatejša kot marsikje drugje.

To so vsekakor dobre novice!

Naj ponazorim s konkretnim primerom. Na Nizozemskem je mlečna industrija zelo razvita, a ker je to izredno ploska država, se na tistih velikih kmetijah njihove krave pasejo samo na eni vrsti trave. Pri nas pa je zaradi geografske lege in razdrobljenosti kmetij travinja neprimerno bolj pestra – vmes se krave posladkajo tudi z marsikatero travniško rožico ali zeliščem … In tudi zato dajejo potem boljše in bolj zdravo mleko. Ocenjujem tudi, da je slovenski kmet nadpovprečno skrben glede dobrega počutja svojih varovank – in to je pri končni kakovosti izdelka še kako pomemben faktor!

S prvim januarjem 2016 se nam obeta uvedba posebne sheme kakovosti na področju mlečne industrije. Imenovala se bo ‘Izbrana kakovost‘. Nam jo lahko podrobneje predstavite?

Seveda. Ta projekt mlekarji v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo pripravljamo že kar nekaj let. Prve izdelke s to označbo posebnih parametrov kakovosti pričakujemo jeseni 2016. Shema ‘Izbrana kakovost’ bo vpeljala dva ključna nova parametra nadstandardnosti: odlično mikrobiološko kakovost in še dodatno svežino surovega mleka, torej da od prevzema v zbiralnici do začetka predelave mleka mine manj kot 28 ur.

Ker nameravate v shemo vključiti vse mlekarje v državi, bi lahko rekli, da gre za načrtni dvig kakovosti celotne mlekarske panoge v državi …

Tako, ‘Izbrana kakovost’ je nacionalna shema, v katero je vključena celotna mlečna industrija. To seveda ne pomeni, da bodo kar vsi izdelki po novem nosili to označbo – za začetek smo si postavili realni cilj devet odstotkov vseh izdelkov. Gre za enega pomembnejših ukrepov ob evropski mlečni krizi zaradi ruskega embarga, ki bo imel po moji oceni trajne posledice v mlečnem sektorju v Evropi.

Omenjeni embargo je v vaši industriji sploh čedalje bolj pereča tema. Kakšne konkretne vplive doslej beležimo pri nas?

Res je sicer, da Slovenija mleka ni izvažala v Rusijo. A mlečne velesile, kot so Nemčija, Francija, Nizozemska in Avstrija, so izgubile velikanski trg in s presežnimi izdelki zdaj preplavljajo druge trge, tudi našega. To pa seveda pomeni nižanje odkupne cene mleka. Žal se zadeve samo poslabšujejo. Ker je bil embargo podaljšan do prihodnjega avgusta, bodo imeli v Rusiji dovolj časa, da izoblikujejo trajne alternativne nabavne poti. Veste, v resnici gre za velikanski problem – Rusija je odkupovala kar 30 odstotkov vsega evropskega sira in več kot 38 odstotkov masla!

Trenutna odkupna cena 30 centov na liter slovenskemu kmetu sicer omogoča preživetje, ne pa tudi razvoja. Tudi to je gotovo dolgoročen problem, kajne?

Prav gotovo! A če ste spremljali nedavni mlekarski punt v Bruslju, ste lahko ugotovili, da to ni samo naš problem. V zadnjih treh letih so odkupne cene mleka strmo naraščale. V tem obdobju so se tako evropski kot slovenski kmetje razvijali in se na ta račun pogosto krepko zadolžili. Po letošnjem precejšnjem padcu odkupnih cen mleka jim le-te prav res omogočajo samo še preživetje. In če bodo padle še za kak cent, bo ob vseh stroških, ki jih danes nosijo, resno ogrožen tudi sam obstoj marsikatere kmetije. Mislim, da bo to še velik problem.

To je torej odlična priložnost, da slovenskega potrošnika skupaj še enkrat poprosimo, da s svojimi nakupovalnimi odločitvami podpre slovenskega kmeta!

Seveda, brez tega ne bo šlo! Nujno se moramo naučiti ta naš težko prisluženi evro čim bolj obračati doma in tako zaščititi lastno prehransko industrijo. Zelo pomembno je razumeti, da pri tem od potrošnika ne pričakujemo prav nič iracionalnega, ravno nasprotno! Slovensko mleko je zaradi prej naštetih dejstev boljše, cenovno pa povsem konkurenčno tujemu. Torej ni nobenega razloga, da slovenski kupec ne bi pil slovenskega mleka.

Leta 2013 vam je Društvo za marketing podelilo prestižno nagrado Marketinška direktorica leta. Kakšno je po vašem mnenju stanje v marketinški stroki dve leti pozneje – torej predvsem na področju živilskega marketinga? Kaj bi pohvalili in kaj pograjali?

No, glede promocije se je ravno v zadnjih letih res začelo dogajati več kot prej. Začeli smo se zgledovati po evropskih kmetijskih velesilah. Te so namreč znale potrošnika že zelo zgodaj izobraziti o tem, kaj pomeni podpirati zdravo in kakovostno domačo hrano. Slovenija je s tem začela zelo pozno – verjamem pa, da nikoli ni prepozno! Vsekakor nas čaka še dolga pot. Naša ključna prioriteta mora biti večje povezovanje sektorjev. Glede tega pri nas nismo najboljši, kar je ob naši majhnosti in razdrobljenosti še toliko usodnejši minus. Preden se pri nas o nekih rečeh sploh dogovorimo, se drugi že obrnejo in nagovorijo našo publiko. Menim, da bi morali veliko jasneje opredeliti naš nacionalni interes in se ob tem ves čas zavedati, kako pomembna je hrana za vsak narod in torej prav gotovo tudi za našega!


Sorodni članki

Ste že slišali za seneno mleko?

Seneno mleko je posebna vrsta mleka, ki izvira iz kmetijske prakse, pri kateri krave niso krmljene s silažo. V poletnih mesecih se živali pasejo, pozimi pa se prehranjujejo predvsem s senom. Preberite, v čem so prednosti tovrstne pridelave in po…

Več...

Na kmetiji predelano mleko nosi oznako »kmečki«

Začelo se je z nakupom ene koze leta 1991 in željo pridelovati mleko za svoje otroke. Danes Irena Orešnik s pomočjo družinskih članov na svoji ekološki kmetiji pridela približno 40.000 litrov mleka. Iz njega v Sirarstvu Orešnik izdelujejo jogurte, skuto…

Več...

Slovenski siri, ki nosijo Zaščiteno označbo porekla

Slovenski siri z Zaščiteno označbo porekla se ponašajo s svojimi edinstvenimi zgodbami, zagotavljajo kakovost ter z vizualno oznako olajšajo vašo izbiro pri nakupu. Veste, kateri slovenski siri so vključeni v to shemo kakovosti? Slovenski siri že sicer izstopajo po kakovosti,…

Več...

Mleko je močna prehranska vez med generacijami

Sodobna kmetija zadovoljnih živali. S temi besedami lahko opišemo Kmetijo Čretnik s Pernovega pri Žalcu. Kmetija je zanimiva z več vidikov: ima ambicioznega in preudarnega gospodarja, v ospredju je dobrobit živali, zaznamuje pa jo tudi medgeneracijska zgodba. Predstavljamo vam kmetijo,…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem