Kako težko je pridobiti zaščitni znak »izbrana kakovost – Slovenija«? | Izbrana kakovost, Oznake na embalaži | Izbrana kakovost - Slovenija, Kaj je izbrana kakovost

Kako težko je pridobiti zaščitni znak »izbrana kakovost – Slovenija«?

Na Inštitutu za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu Maribor, ki je eden od certifikacijskih organov, smo gospo Ireno Kropf, magistrico varne prehrane in vodjo certificiranja shem kakovosti povprašali, kako poteka postopek kontrole za pridobitev zaščitnega  znaka »izbrana kakovost – Slovenija«.

Irena Kropf, mag. varne prehrane in vodja certificiranja shem kakovosti
Irena Kropf, mag. varne prehrane in vodja certificiranja shem kakovosti

Če prav razumem, morajo biti za prehranski izdelek, ki je označen z zaščitnim  znakom »izbrana kakovost – Slovenija«, certificirani vsi, ki so vključeni v njegovo pridelavo oziroma rejo ter predelavo?

Tako je. Vzemimo primer mlečnih proizvodov. Da bi lahko johurt označili z znakom »izbrana kakovost – Slovenija« morajo biti certificirani vsi, tako kmetje, ki za jogurt pridelajo mleko, kot mlekarna, ki mleko predela v končni izdelek oziroma jogurt.

pri jogurtu z znakom »izbrana kakovost – Slovenija« morajo biti certificirani vsi, tako kmetje, ki za jogurt pridelajo mleko, kot mlekarna, ki mleko predela v končni izdelek oziroma jogurt
Pri jogurtu z znakom »izbrana kakovost – Slovenija« morajo biti certificirani vsi, tako kmetje, ki za jogurt pridelajo mleko, kot mlekarna, ki mleko predela v končni izdelek oziroma jogurt

Kako se pridelovalci oziroma predelovalci lahko vključijo v shemo?

V postopek certificiranja se lahko pridelovalci in predelovalci kmetijskih pridelkov ali živil vključijo posamezno ali skupinsko, kot člani večje ali manjše skupine pridelovalcev ali predelovalcev.

Če se npr. pridelovalec certificira kot posameznik, potem je on tudi nosilec certifikata. Če pa se certificira skupina več pridelovalcev, rejcev ali predelovalcev, se izda skupinski certifikat in v prilogi certifikata so navedeni vsi certificirani pridelovalci, rejci oziroma predelovalci posamezne skupine.

V postopek certificiranja se lahko pridelovalci in predelovalci kmetijskih pridelkov ali živil vključijo posamezno ali skupinsko.
V postopek certificiranja se lahko pridelovalci, rejci in predelovalci kmetijskih pridelkov ali živil vključijo posamezno ali skupinsko.

 

Kakšni so postopki kontrole, če se pridelovalec, rejec oziroma predelovalec v postopek certificiranja vključi sam?

Ob vključitvi v posamezno shemo kakovosti  se pridelovalec oziroma rejec ali predelovalec zaveže, da bo spoštoval vse zahteve, ki so zapisane v specifikaciji za posamezen sektor iz sheme izbrana kakovost. Za mlečni sektor veljajo drugačne zahteve kot za mesni in tudi za sadje in zelenjavo bodo seveda  veljale druge zahteve.

Nato predstavniki certifikacijskih organov na kmetijskem gospodarstvu, predelovalnem obratu ali pri drugem subjektu natančno preverimo, če prosilec izpolnjuje vse predpisane zahteve za vstop v shemo. V primeru, da prosilec pozitivno opravi preverjanje,  se mu dodeli certifikat »izbrana kakovost  – Slovenija« in s tem dobi pravico, da svoje izdelke označi in trži z zaščitnim znakom »Izbrana kakovost – Slovenija«.

Kako pa se preverja pridelovalce, rejce oziroma predelovalce, ki se vključijo v postopek certificiranja v skupini?

V tem primeru pridelovalec, rejec oziroma predelovalec podpiše pristopno izjavo za vstop v skupino, ki se nato z vsemi svojimi člani skupinsko vključi v postopek certificiranja. Nosilec skupine je najprej odgovoren, da vsi člani izpolnjujejo zahteve iz sheme, ki so zapisane v specifikaciji. V večini primerov so nosilci takšnih skupin kmetijske zadruge, odkupovalci ali pa združenje.

V primeru, ko v shemo vstopi skupina, se izvaja nadzor na dveh ravneh: notranji, ki ga izvajajo skupine pridelovalcev in predelovalcev same, ter zunanji nadzor, ki ga izvajamo certifikacijski organi.

Notranji nadzor

Skupina proizvajalcev mora imeti vzpostavljen sistem notranjega nadzora, kar pomeni, da že sama nadzoruje svoje člane, sproti ugotavlja morebitna odstopanja od predpisanih zahtev in zagotavlja njihovo odpravo. Inštitut Kon-cert in še druga dva imenovana certifikacijska organa (Bureau Veritas, IKC Maribor) pri skupini vedno najprej preverimo delovanje notranjega nadzora pri nosilcu skupine. Preverjamo torej, kako na primer kmetijska zadruga pri svojih članih izvaja notranji nadzor, kakšna so navodila za izvajalce posameznih postopkov notranjega nadzora, kdo je odgovoren za izvajanje nadzora in kako ta poteka. Zanima nas, kakšne so ugotovitve notranjega nadzora in kateri korektivni ukrepi so bili sprejeti ter izvedeni.

Zunanji nadzor

Poleg notranjega nadzora skupine opravljamo dodatna preverjanja pridelovalcev in predelovalcev tudi certifikacijski organi. To pomeni, da poleg natančnega pregleda izvedenega notranjega nadzora skupine proizvajalcev opravimo tudi  preverjanje naključno izbranih pridelovalcev, rejcev in predelovalcev oziroma članov skupine. Koliko članov bo certifikacijski organ preveril, je odvisno od velikosti skupine ali združenja. Predstavnik certifikacijskega organa pri naključno izbranem članu na terenu natančno preveri vse zahteve, ki so zapisane v specifikaciji za posamezen sektor.

Kaj vse se preverja pri pridelovalcih in predelovalcih?

Pri mlečni proizvodnji preverjamo sledljivost vse od kmeta do mlekarne in mikrobiološko ustreznost mleka. Pri kmetih, ki označujejo svoje mleko s prostovoljno oznako »kmečki«, preverimo tudi proizvodni postopek; ugotavljamo na primer, ali so siri res izdelani iz surovega mleka in fermentirani izdelki iz nehomogeniziranega, kot to kupcu obljublja navedba »kmečki«. Pri mesu preverjamo sestavo krmnih obrokov, stanje zalog krme, evidence o zdravljenju živali ipd., čas transporta in sledljivost živali preverjamo v klavnicah itd. Dejansko izvajamo natančen nadzor, s katerim potrošniku zagotavljamo, da imajo certifikat in zaščitni znak »izbrana kakovost – Slovenija« le tisti izdelki, ki izpolnjujejo vse zahteve.

Pri pridelovalcih se preverja tudi krma.
Pri pridelovalcih se preverja tudi krma.

Kaj se zgodi, če se pri kmetu ali v predelovalnem obratu odkrijejo nepravilnosti?

Po opravljenem zunanjem nadzoru certifikacijski organ lahko ugotovi kršitve. V primeru, da ni kršitev, certifikacijski organ skupini izda certifikat. V primeru manjših kršitev  skupini predlagamo rok za odpravo ugotovljenih kršitev in po odpravljenih kršitvah izdamo certifikat. V primeru večjih kršitev pa se certifikat ne podaljša ali podeli oziroma se lahko tudi odvzame.

Ampak poleg nadzora, za katerega so odgovorni tako pridelovalci oziroma rejci ter predelovalci kot tudi certifikacijski organi, pa dodaten nadzor zagotavlja tudi država?

Res je. Država v vsakem primeru opravlja reden uradni nadzor nad vso hrano, ki je na našem tržišču, in skrbi za to, da do potrošnikov pride le varna hrana. Nadzor izvajajo inšpektorji Urada za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Ti torej nadzorujejo tudi prehranske izdelke z zaščitnim znakom »izbrana kakovost – Slovenija«, ki pa so poleg tega podvrženi še dodatnemu nadzoru s strani certifikacijskih organov. S tem potrošniku zagotavljamo dodatno jamstvo za kakovost izdelkov.

Kaj zaščitni znak »izbrana kakovost – Slovenija« poleg dodatnega nadzora potrošniku še zagotavlja?

Vsak izdelek, ki je označen z zaščitnim znakom »izbrana kakovost – Slovenija« potrošniku poleg dodatnega nadzora proizvodnje zagotavlja:

  • pri rastlinski proizvodnji in mleku je osnovna surovina pridelana in predelana v Sloveniji, pri mesu pa, da je bila žival vsaj rejena in meso predelano v Sloveniji,
  • in da je izdelek višje kakovosti; zaradi načina krmljenja, zagotavljanja kratkih transportnih poti, zaradi zagotavljanja svežine osnovnih surovin itd.

Sorodni članki

Jabolko - tradicionalna sadna osvežitev iz naših krajev

V Sloveniji pridelujemo raznoliko sadje, ki lahko zadovolji še tako zahteven okus. Med vsemi vrstami sadja prevladuje pečkato sadje, katerega tipični predstavnik so jabolka, ki jih lokalni sadjarji pridelajo daleč največ. Poglejte ideje, kaj pripraviti iz njih.Pečkarji nas s plodovi…

Več...

Potrošniki zaupamo oznaki ekološko

Ekološka pridelava je oblika in način kmetovanja, ki spoštuje naravne življenjske cikle. Ta način minimizira človekov vpliv na okolje in obratuje tako naravno, kot je mogoče. Hrana, ki je pridelana, predelana in porabljena v lokalnem okolju, je zaradi svežine kakovostnejša…

Več...

Poznavanje porekla mesa je ključnega pomena

Prepoznati meso, ki je v celoti pridelano in predelano v Sloveniji, je pri nas preprosto, saj ga označuje znak »izbrana kakovost - Slovenija«. V shemo, ki zagotavlja slovensko poreklo, kratke dobavne poti in sledljivost mesa, so vključeni številni slovenski rejci…

Več...

V shemo »Izbrana kakovost« je vstopil tudi sektor žit

Zelo kmalu bomo potrošniki lahko kupovali tudi kruh in izdelke iz žit višje kakovosti, ki so jasno označeni z oznako »izbrana kakovost – Slovenija«. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je namreč priznalo označbo »izbrana kakovost« z navedbo države pridelave…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem