Kako na izdelkih prepoznamo nacionalne in evropske sheme kakovosti?

Ko se odpravimo v trgovino, najdemo izdelke, poslikane z najrazličnejšimi znaki in navedbami. A le redkokateri kupec je poučen o tem, kaj ti znaki pomenijo, med drugim tudi zaradi tega, ker jih danes na trgu obstaja že malo morje. Zato si natančneje poglejmo tiste znake, ki so dostopni vsem proizvajalcem, ki so pripravljeni spoštovati predpisana pravila za določeno nacionalno ali evropsko shemo kakovosti.

Sheme kakovosti, ki jih s svojimi znaki najdemo na različnih izdelkih, so lahko evropske ali nacionalne.

Evropske sheme kakovosti so predpisane z evropskimi uredbami, nacionalne sheme pa predpisuje Zakon o kmetijstvu na podlagi podrobnih pravil o načinu proizvodnje, tradicionalnih postopkih proizvodnje ter vplivu geografskega območja.

Sheme kakovosti so dostopne vsem proizvajalcem, ki upoštevajo predpisane zahteve, kar dokazujejo s potrebnim certifikatom. Certifikacijo v Sloveniji opravljajo trije organi, ki jih je imenovalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MGKP): Bureu Veritas, d. o. o., Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu (KON-CERT) ter Inštitut za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru (IKC UM).

Ne zamenjajte teh znakov z znaki blagovnih, trgovskih in privatnih znamk. Med njimi je velika razlika: za znaki shem kakovosti stojijo jasna pravila, ki so dostopna vsem.

EVROPSKE SHEME

Zaščitena označba porekla (ZOP)

         

Izdelki s to označbo, so tesno povezani z območjem, katerega ime nosijo. Da so lahko tako označeni, morajo vse faze pridelave in predelave potekati na definiranem geografskem območju, hkrati pa na lastnosti tega izdelka bistveno in izključno vpliva geografsko okolje, v katerem je pridelan oz. predelan (podnebje, kakovost tal, gorski pašniki, kraška burja itd.).

Primeri

Mohant, Kočevski gozdni med, Nanoški sir, Tolminc (sir), Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, Kraški med, Piranska sol, Bovški sir, Kočevski gozdni med

Razlaga primera iz prakse

Tolminc, sir okrogle oblike z gladko skorjo in redkimi očesi v velikosti leče ali graha, ki se je prvič pojavil leta 1756 pod imenom »Fromaggio di Tolmino – Tolminski sir«, je značilen po svojih senzoričnih lastnostih, ki jih lahko pridobi samo v tolminskem okolju. Z drugimi besedami, tolminc lahko nastane zgolj in samo na Tolminskem.

 

Zaščitena geografska označba (ZGO)

       

Geografska označba prav tako označuje izdelke z določenega geografskega območja, le da je pri njih povezanost z območjem manj tesna kot pri zgornjem znaku. V tem primeru mora biti izdelek pridelan ali predelan na določenem geografskem območju, hkrati pa mora imeti nekatere značilnosti tega območja, surovine pa na primer lahko izhajajo od drugod.

 

Primeri

Kraški pršut, Zgornjesavinjski želodec, Štajersko-prekmursko bučno olje, Prleška tünka, Kraška panceta, Ptujski lük, Slovenski med, Kraški zašink, Kranjska klobasa, Prekmurska šunka

Razlaga primera iz prakse

Posebnost prekmurske šunke je v tradicionalnem načinu proizvodnje, pri katerem ustrezno hlajena svinjska stegna natrejo s soljo in začimbami, ta pa potem zorijo do šest mesecev. Izjemnost Prekmurske šunke je v sušenju in dolgotrajnem zorenju v specifičnih pokrajinskih podnebnih razmerah – suhih in ostrih zimah, medtem ko je osnovna sestavina lahko tudi iz druge regije, ne nujno iz Prekmurja.

Zajamčena tradicionalna posebnost (ZTP)

       

Ta označba pomeni, da je izdelek bodisi proizveden iz tradicionalnih surovin, bodisi je zanj značilna tradicionalna sestava, ali pa je zanj značilen tradicionalen način pridelave, predelave ali receptur. Največkrat se s tem znakom zaščiti receptura oz. način proizvodnje, pri čemer proizvodnja ni geografsko omejena, kar pomeni, da se izdelek lahko proizvede kjerkoli v Sloveniji ali EU, vendar mora upoštevati zaščiteno recepturo s sestavinami.

Primeri

Prekmurska gibanica, Idrijski žlikrofi, Belokranjska pogača

Razlaga primera iz prakse

Prekmurska gibanica ima svojevrsten recept, ki se prenaša iz roda v rod, in edinstven način izdelave, ki zahteva veliko spretnosti, natančnosti in znanja. Dokler je jed narejena na predpisan tradicionalni način, kar dokazuje certifikat, lahko nosi ta znak ne glede na to, na katerem koncu Slovenije ali EU je narejena, in ne glede na to, od kod prihajajo sestavine. Pomembna sta recept in način priprave.

 

 

Ekološka pridelava (EKO)

     

 

Ta znak pomeni, da je izdelek pridelan in predelan po naravnih metodah in postopkih. Kmetijski pridelek ali živilo lahko nosi znak ekološki, če:

  • je bil pridelan brez uporabe gensko spremenjenih organizmov;
  • ni bil podvržen ionizirajočemu sevanju;
  • je bil pridelan brez uporabe sintetičnih snovi za pospeševanje ali zaviranje rasti rastlin oziroma živali (npr. rastni regulatorji, hormoni);
  • živilo vsebuje najmanj 95 odstotkov sestavin kmetijskega izvora iz ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil in le tiste preostale surovine in pomožna tehnološka sredstva, ki so dovoljena s predpisom o ekološki pridelavi in predelavi.

NACIONALNE SHEME

Višja kakovost

Izdelki s to označbo so po svojih specifičnih lastnostih boljši od ostalih kmetijskih pridelkov in se od njih razlikujejo predvsem po tem, da pozitivno odstopajo od minimalne kakovosti, če je ta predpisana. To pomeni, da npr. vsebujejo več sadnega deleža, so proizvedeni brez dovoljenih aditivov, so proizvedeni na okolju in živalim prijazen način itd.

Primer

Med z vsebnostjo vlage največ 18 odstotkov in HMF največ 15 mg/kg medu – Zlati panj, Kokošja jajca omega plus, Piščančje meso in izdelki z navedbo »vir selena«, Pivški piščanec in izdelki z omega-3, Poltrdi sir brez konzervansov – poltrdi siri Zelene doline

Razlaga primera iz prakse

Piščančje meso in izdelki z navedbo »vir selena« so višje kakovosti, ker vsebujejo selen, ki ima veliko vlogo pri vzdrževanju imunskega sistema, pomemben je za rast las in nohtov, delovanje trebušne slinavke, kot antioksidant pa ima vlogo pri obrambi celic pred oksidativnimi stresi. Za dosego zahtevanih količin selena v perutninskem mesu in izdelkih se selen dodaja v krmo za piščance.

Integrirana pridelava

Ta označba dokazuje, da so izdelki pridelani oz. predelani po metodah, kjer se regulirano uporabljajo dovoljeni agrotehnični ukrepi.

Izbrana kakovost – Slovenija

Izbrana kakovost je shema, s katero se označujejo kmetijski pridelki s posebnimi lastnostmi. Te se lahko nanašajo na sestavo, okolju prijazno pridelavo, kakovost surovin, dobrobit živali, posebno zdravstveno varstvo živali, način krmljenja, dolžino transportnih poti itd. Obstajata dve varianti tega znaka. »Izbrana kakovost« označuje proizvode ne glede na poreklo osnovne surovine, medtem ko se »Izbrana kakovost Slovenija« uporablja izključno za izdelke, ki so bili pridelani in predelani v Sloveniji.

Primeri

Sektor mleka: mleko in mlečni izdelki; sektor mesa: goveje in perutninsko meso

Razlaga primera iz prakse

Mleko in mlečni proizvodi, označeni z znakom »IK-Slovenija«, zagotavljajo:

  • da je mleko v celoti pridelano in predelano v Sloveniji;
  • da so višje zahteve glede mikrobiološke kakovosti;
  • da za prevzem mleka iz zbiralnice do sprejema v predelovalni obrat, ne mine več od 15 ur;
  • da je za mleko in mlečne izdelke, proizvedene na kmetiji
  • od največ 15-ih kmetij z območja v radiju do 25 km in
  • da so siri proizvedeni iz surovega mleka, fermentirani izdelki pa proizvedeni iz nehomogeniziranega mleka.

Sorodni članki

[VIDEO] - Rejka o prednosti vključitve v shemo »izbrana kakovost – Slovenija« za pridelovalce

V Sevnici smo obiskali rejko Slavico Kermelj, katere kmetija je ena izmed številnih, ki so vstopile v shemo »izbrana kakovost – Slovenija«. Na 18 hektarjev veliki kmetiji prebiva 24 živali, ki so deležne posebne pozornosti in nege. Za njih vsakodnevno…

Več...

Dan slovenske hrane

Iz dneva v dan je močnejša naša zavest o pomenu uravnotežene prehrane. Četudi sami pri sebi ne zmoremo vedno pravilno izbrati, nas vodi želja, da svojim najmlajšim omogočimo najboljše. Seveda izbira niti najmanj ni enostavna. Ponudba, ki polni sodobni čas,…

Več...

Naš super kaki

To je nezahteven za pridelavo, okusen in za naše zdravje izjemno koristen sadež. Dozori pozno jeseni in bliža se čas, ko se ga bomo spet lahko naužili. Običajno okrogli plodovi so zreli v oranžni, rdeči ali rumeni barvi. Kaki vsebuje…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v vaši regiji ter v celotni Sloveniji?
Ostani na tekočem