Jesenski kostanjev piknik je energetska bombica

Kostanj v sebi nosi dobro energijo pa tudi daje jo v izobilju. Jesenski čas nas spodbuja, da se odpravimo na izlet v gozd, se predihamo in nahodimo, pika na i pa bo poznopopoldanski kostanjev piknik v prijetni družbi. Če sezoni kostanja nazdravimo še z domačim moštom, nas čakajo zelo zabavne urice.

Kostanj je simpatičen plod, prijeten na pogled – po njem se imenuje celo barva. Je zelo hranilen in kot tak osnova ali glavna sestavina številnih kulinaričnih mojstrovin.

Zdrav domač kostanj je v naši neposredni bližini

V Sloveniji smo lahko ponosni, da smo po odstotku gozdnatih površin (58.2 %) četrta država v Evropi, takoj za Finsko, Estonijo in Latvijo. Kostanj lahko v zmernih količinah nabiramo v vseh slovenskih gozdovih, le da ga sme posameznik na dan nabrati do dva kilograma in ga ne sme preprodajati. Pri nabiranju kostanja se je, enako kot pri nabiranju gob, treba držati gozdnega bontona.

Nabiranje kostanja

Pravi kostanj najdemo povsod po Sloveniji

Pravi ali domači kostanj je ime tako za drevo (Castanea sativa) kakor za njegove plodove. Ti dozorijo v ježicah, in če se temperature ponoči spustijo pod nič stopinj, kar je v naših krajih oktobra pogosto, bo kostanj slajši. Zato mu v nekaterih jezikih pravijo tudi sladki kostanj.

Našli ga bomo po vsej Sloveniji, izjema je le Koroška. Raste do nadmorske višine osemsto metrov, zraste do petintrideset metrov visoko in doseže premer do tri metre. Odrasla kostanjeva drevesa proizvedejo od sto do dvesto kilogramov plodov vsako leto, močneje pa obrodijo na tri leta.

Malo ploščat, malo okrogel, vedno pa hranljiv

Kostanj je hranljiv in bogat z ogljikovimi hidrati, saj sta njegovi glavni sestavini škrob in sladkor. Kostanj vsebuje tudi nekaj beljakovin, malo maščob, minerale in vitamine B1, B3, B6, B9 ter tudi C. V sto gramih je približno dvesto kilokalorij! Ker gre za energetsko bombico iz ogljikovih hidratov, je treba kostanj jesti v zmernih količinah.

Nekoč hrana za reveže, danes kulinarični as

Včasih je kostanj veljal za hrano revežev, ki so iz njegove moke pekli manj cenjeni kruh. Danes jemo pečenega, kuhanega, praženega, kandiranega, vedno pa očara z značilnim vonjem in sladkastim okusom. Iz njega lahko pripravimo juho, pire, kruh, kipnike, slane in sladke rulade, cmoke, rižoto ter odlične sladice, kot so potica, marmelada, kolači, pecivo in sladoled.

Kostanjeva nedelja in mošt

Kostanjevo nedeljo si lahko pričaramo sami ali pa se udeležimo katere izmed istoimenskih prireditev po Sloveniji. Največkrat bomo jedli domač, pečen kostanj, ki bo slastnejši s kozarčkom mošta, ki je najboljši prav v sezoni kostanja. Mošt je sicer poln antioksidantov in vitaminov, pa tudi sladkorja, zato je tudi tu treba paziti pri zaužiti količini.

Jesen je že tu in kostanj čaka, da ga naberemo. Naj bo kostanjev dan prijeten!

Kostanj

Zanimivosti!

Slovenski rekorder

Ob domačiji Gašperja Kiška na Močilnem pri Radečah raste na nadmorski višini 520 metrov najdebelejši domači kostanj v Sloveniji, Gašperjev kostanj. Je pravi mogočnež, visok 18 metrov, obseg njegovega debla pa v prsni višini znaša kar 10,71 metra.

Ali ste vedeli,

… da iz kostanja na Madeiri pridelujejo tudi sladki liker, ki velja za tradicionalno pijačo?

Povezave:

– Vabljeni na Praznik kostanja 2016 v Vitovljah! Ob 20. obletnici poteka kar tri dni!

– Gozdni bonton


Sorodni članki

Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v vaši regiji ter v celotni Sloveniji?
Ostani na tekočem