Fižol, nekdaj "meso ubogih", danes naša najbolj priljubljena stročnica | Fižol, Zelenjava | Vrste proizvodov

Fižol, nekdaj “meso ubogih”, danes naša najbolj priljubljena stročnica

Stročnic poznamo zelo veliko, a nesporni kralj slovenske porabe je vedno bil in ostaja fižol. Med stročnice sodijo tudi leča, grah, bob in čičerika. Njihov pomen v svetovni prehrani je zelo velik, saj omogočajo preživetje številnim prebivalcem. Predstavljajo namreč pomemben vir beljakovin. Glavna razlika med stročnicami in zelenjavo je v tem, da se zelenjavo žanje pred zrelostjo, stročnice pa se prideluje izključno za zrnje. Zanimivo je, da sta stročji fižol in stročji grah torej predstavnika zelenjave; fižol, leča in grah pa so stročnice.

Fižol nasploh velja za eno od gojenih vrst, ki so človeški rasi ob njenem dvigu in razmahu ob strani stale najdlje. V oblikah, ki na naših jedilnikih prevladujejo v modernem času, se je v Evropo razširil iz Amerike, potem ko je na bogata polja fižola med svojimi raziskovanji prvi naletel sam Krištof Kolumb. Tudi pridelava fižola v naših krajih ima dolgo zgodovino. Ljudsko izročilo ga je zaradi njegove izjemne prehranske vsebnosti oklicalo za “meso ubogih” – seveda v časih, ko je bilo meso predrago, da bi se vsak dan znašlo na krožnikih navadnega prebivalstva. Svojo privlačnost za slovenskega pridelovalca je ohranil vse do danes, vendar daleč najbolj za samooskrbne namene, torej na področju domačega vrtičkanja. “Po eni oceni porabimo v Sloveniji v zadnjem času približno štiri tisoč ton fižola v zrnju in okrog tristo ton stročjega fižola,” nam je povedal dr. Vladimir Meglič s Kmetijskega inštituta Slovenije, “je pa glede tega zelo težko, če ne dejansko nemogoče, priti do povsem točnih statističnih podatkov, saj je zelo zelo majhen delež vsega pri nas pridelanega fižola pridelan za neposredne tržne namene. Večino ga pridelajo ljudje sami zase na domačih vrtičkih. Če se malo sprehodite naokrog, boste gotovo pritrdili: redka sta malo večja slovenska vrt in njiva, na katerih ne najdemo vsaj nekaj prekel!”

Kar ni seveda nobeno naključje. V osnovi pravzaprav laskavi naziv “meso ubogih” si je fižol prislužil z zelo visoko vsebnostjo beljakovin (v pavšalu jih vsebuje dobrih dvajset odstotkov), kar pa predstavlja samo del njegove prehranske odličnosti. Poleg visoke vsebnosti beljakovin ga namreč odlikuje tudi visoka vsebnost škroba, kar seveda priča o odlični energetski vrednosti … Poleg tega predstavlja fižol bogat vir vlaknin (zaradi česar je blagodejen za našo prebavo), nadalje vsebuje veliko za ubrano delovanje organizma ključnih vitaminov in mineralov (recimo magnezij, mangan, kalij, kalcij, cink, železo, baker in selen) ter antioksidantov. Za povrh pa vsebuje tudi glukokinine, zaradi katerih ga uvrščamo med živila z nizkim glikemičnim indeksom, torej med živila, ki veliko pripomorejo k zniževanju ravni sladkorja v urinu in v krvi. Ko vse to seštejemo, gotovo ne bomo nedopustno pretiravali, če zapišemo, da je fižol torej še eno naših avtohtonih superživil, ki lahko k našemu odličnemu zdravju pripomorejo vsaj toliko kot večina dragih praškov, uvoženih iz afriške savane ali porečja Amazonke.

“V Sloveniji poznamo celo vrsto starih sort in populacij fižola, ki imajo pri nas zelo dolgo tradicijo gojenja in jih zato lahko pojmujemo kot naše avtohtone sorte. Genska banka kmetijskih rastlin na Kmetijskem inštitutu Slovenije, ki deluje v okviru Slovenske rastlinske genske banke, med drugim hrani več kot tisoč različnih akcesij/vzorcev fižola, zbranega v zadnjih dvajsetih letih na celem ozemlju Slovenije,” pojasnjuje Vladimir Meglič. “Slovencem dobro znani so češnjevci (skupina nizkih in visokih sort z različno izraženimi rdečkastimi lisami) in liščki (pol zrna belega, pol bodisi rdeče, rumene, rjave ali črne barve), ki slovijo po svoji zunanji lepoti. Med najbolj znanimi lahko naštejem popularnega ribničana iz okolice Ribnice pa sivčka, popularno ime za sorto semenarna 22, ki ga ljudje radi uporabljajo zaradi krajšega časa kuhanja … Potem pa je tu še cel kup drugih, kot na primer jabelski stročnik, klemen, ptujski maslenec, jeruzalemčan, koks, prepeličar, jabelski pisanec in cipro. Vsaka izmed teh starih sort še toliko bolj pridobi vrednost, če se zanjo malo bolj zavzame lokalna skupnost. Ceno na tržnici pa lahko še dodatno dvigne tudi ustno izročilo.”

Domače gojenje fižola

Ker se počasi bliža čas setve, najbrž ne bo odveč navesti nekaj osnovnih smernic za domače gojenje fižola, te po mnenju večine Slovencev najžlahtnejše med stročnicami. Čeprav ni izbirčen glede tal, fižolu na splošno najbolj prijajo srednje težka založena tla, vendar naj bo zemlja dobro obdelana in rahla. Ob tem pa je treba vedeti, da gre za metuljnico, ki s pomočjo bakterij na koreninah sama veže dušik iz zraka, s čimer obogati zemljo za naslednje posevke, zato ga ob obiranju ne pulimo, temveč odrežemo pri tleh. Na istem mestu fižol ne sme rasti več kot dve leti zapored. Ker njegove korenine zemljo obogatijo z dušikom, je fižol izjemno pomemben strateški del vsakega resnega samooskrbnega vrtičkarskega kolobarja. Nasploh dobro raste v družbi s paradižnikom, kumarami, zeljem, kolerabico, rdečo peso, zeleno in kapucinko.

Strokovnjaki vrtičkarjem polagajo na srce, naj zraven njega posadijo šetraj, saj ga bo ta začimba varovala pred napadi uši. Fižol obiramo praviloma sproti, pri čemer pa moramo biti previdni, da ne ranimo rastline.

Za zaključek kratke predstavitve tega izjemnega živila moramo navesti tudi nekaj besed v opozorilo. V surovi obliki namreč mnoge vrste fižola vsebujejo lektine – škodljive snovi, ki jih nevtraliziramo šele s kuhanjem – fižol je treba kuhati vsaj deset minut, saj je lahko premalo kuhan našemu organizmu še bolj neprijazen kot povsem surov.

fizol-strocji-2

Sorodni članki

Kako rokovati s sadjem in zelenjavo

Sadje in zelenjava sta osnova zdrave prehrane, vendar pa je zelo pomembno, da z njimi pravilno rokujemo. Tako poskrbimo, da je hrana varna za uživanje in blagodejna za naše dobro počutje. Sadje in zelenjava sta stalnica na našem jedilniku, zato…

Več...

Posegajmo po lokalno pridelani zimski zelenjavi

Tudi pozimi je v Sloveniji na voljo obilje zimske zelenjave, polne hranil in vitaminov. Po njo nam ni treba daleč, saj je na voljo tako na trgovinskih policah kot tudi na kmetijah v vaši bližini ali na tržnici. Lokalno pridelana…

Več...

Kislo zelje utrjuje našo moč

V zimskem času je skrb za odpornost našega telesa na prvem mestu. Pri nakupovanju lokalne in sezonske zelenjave v trgovinah in na tržnici sodi slovensko kislo zelje v sam vrh priljubljenosti.Zaradi visoke vsebnosti vitamina C kislo zelje krepi naš imunski sistem…

Več...

Kako ohranimo sadje in zelenjavo sveže dlje časa?

Pripravili smo nekaj uporabnih nasvetov, kako pravilno ravnati s sadjem in zelenjavo, da čim dlje ohranimo svežino in zmanjšamo količine zavržkov. Jeseni se drevesa še posebej šibijo pod sadovi različnih vrst sadja, prav tako pa tudi na vrtovih vztraja še…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v Sloveniji?
Ostani na tekočem