Fižol, nekdaj “meso ubogih”, danes naša najbolj priljubljena stročnica

Leto 2016 bo med drugim obeležilo tudi dejstvo, da so ga Združeni narodi na svoji oseminšestdeseti generalni skupščini razglasili za mednarodno leto zrnatih stročnic. V praksi to pomeni, da je dala Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (UN FAO) številne pobude za ozaveščanje javnosti o prehranskih koristih zrnatih stročnic, njihovem pomenu v trajnostni pridelavi hrane ter pomenu za splošno prehransko varnost. Stročnic poznamo seveda tudi v naših krajih kar lepo število, a nesporni kralj slovenske porabe je vedno bil in tudi ostaja fižol. Njegove bratrance, kot so grah, leča, čičerika, soja in bob vam nameravamo predstaviti v posebnem prispevku. A tokrat bomo pod drobnogled postavili fižol.

Fižol nasploh velja za eno od gojenih vrst, ki so človeški rasi ob njenem dvigu in razmahu ob strani stale najdlje. V oblikah, ki na naših jedilnikih prevladujejo v modernem času, se je v Evropo razširil iz Amerike, potem ko je na bogata polja fižola med svojimi raziskovanji prvi naletel sam Krištof Kolumb. Tudi pridelava fižola v naših krajih ima dolgo zgodovino. Ljudsko izročilo ga je zaradi njegove izjemne prehranske vsebnosti oklicalo za “meso ubogih” – seveda v časih, ko je bilo meso predrago, da bi se vsak dan znašlo na krožnikih navadnega prebivalstva. Svojo privlačnost za slovenskega pridelovalca je ohranil vse do danes, vendar daleč najbolj za samooskrbne namene, torej na področju domačega vrtičkanja. “Po eni oceni porabimo v Sloveniji v zadnjem času približno štiri tisoč ton fižola v zrnju in okrog tristo ton stročjega fižola,” nam je povedal dr. Vladimir Meglič s Kmetijskega inštituta Slovenije, “je pa glede tega zelo težko, če ne dejansko nemogoče, priti do povsem točnih statističnih podatkov, saj je zelo zelo majhen delež vsega pri nas pridelanega fižola pridelan za neposredne tržne namene. Večino ga pridelajo ljudje sami zase na domačih vrtičkih. Če se malo sprehodite naokrog, boste gotovo pritrdili: redka sta malo večja slovenska vrt in njiva, na katerih ne najdemo vsaj nekaj prekel!”

Kar ni seveda nobeno naključje. V osnovi pravzaprav laskavi naziv “meso ubogih” si je fižol prislužil z zelo visoko vsebnostjo beljakovin (v pavšalu jih vsebuje dobrih dvajset odstotkov), kar pa predstavlja samo del njegove prehranske odličnosti. Poleg visoke vsebnosti beljakovin ga namreč odlikuje tudi visoka vsebnost škroba, kar seveda priča o odlični energetski vrednosti … Poleg tega predstavlja fižol bogat vir vlaknin (zaradi česar je blagodejen za našo prebavo), nadalje vsebuje veliko za ubrano delovanje organizma ključnih vitaminov in mineralov (recimo magnezij, mangan, kalij, kalcij, cink, železo, baker in selen) ter antioksidantov. Za povrh pa vsebuje tudi glukokinine, zaradi katerih ga uvrščamo med živila z nizkim glikemičnim indeksom, torej med živila, ki veliko pripomorejo k zniževanju ravni sladkorja v urinu in v krvi. Ko vse to seštejemo, gotovo ne bomo nedopustno pretiravali, če zapišemo, da je fižol torej še eno naših avtohtonih superživil, ki lahko k našemu odličnemu zdravju pripomorejo vsaj toliko kot večina dragih praškov, uvoženih iz afriške savane ali porečja Amazonke.

“V Sloveniji poznamo celo vrsto starih sort in populacij fižola, ki imajo pri nas zelo dolgo tradicijo gojenja in jih zato lahko pojmujemo kot naše avtohtone sorte. Genska banka kmetijskih rastlin na Kmetijskem inštitutu Slovenije, ki deluje v okviru Slovenske rastlinske genske banke, med drugim hrani več kot tisoč različnih akcesij/vzorcev fižola, zbranega v zadnjih dvajsetih letih na celem ozemlju Slovenije,” pojasnjuje Vladimir Meglič. “Slovencem dobro znani so češnjevci (skupina nizkih in visokih sort z različno izraženimi rdečkastimi lisami) in liščki (pol zrna belega, pol bodisi rdeče, rumene, rjave ali črne barve), ki slovijo po svoji zunanji lepoti. Med najbolj znanimi lahko naštejem popularnega ribničana iz okolice Ribnice pa sivčka, popularno ime za sorto semenarna 22, ki ga ljudje radi uporabljajo zaradi krajšega časa kuhanja … Potem pa je tu še cel kup drugih, kot na primer jabelski stročnik, klemen, ptujski maslenec, jeruzalemčan, koks, prepeličar, jabelski pisanec in cipro. Vsaka izmed teh starih sort še toliko bolj pridobi vrednost, če se zanjo malo bolj zavzame lokalna skupnost. Ceno na tržnici pa lahko še dodatno dvigne tudi ustno izročilo.”

Domače gojenje fižola

Ker se počasi bliža čas setve, najbrž ne bo odveč navesti nekaj osnovnih smernic za domače gojenje fižola, te po mnenju večine Slovencev najžlahtnejše med stročnicami. Čeprav ni izbirčen glede tal, fižolu na splošno najbolj prijajo srednje težka založena tla, vendar naj bo zemlja dobro obdelana in rahla. Ob tem pa je treba vedeti, da gre za metuljnico, ki s pomočjo bakterij na koreninah sama veže dušik iz zraka, s čimer obogati zemljo za naslednje posevke, zato ga ob obiranju ne pulimo, temveč odrežemo pri tleh. Na istem mestu fižol ne sme rasti več kot dve leti zapored. Ker njegove korenine zemljo obogatijo z dušikom, je fižol izjemno pomemben strateški del vsakega resnega samooskrbnega vrtičkarskega kolobarja. Nasploh dobro raste v družbi s paradižnikom, kumarami, zeljem, kolerabico, rdečo peso, zeleno in kapucinko.

Strokovnjaki vrtičkarjem polagajo na srce, naj zraven njega posadijo šetraj, saj ga bo ta začimba varovala pred napadi uši. Fižol obiramo praviloma sproti, pri čemer pa moramo biti previdni, da ne ranimo rastline.

Za zaključek kratke predstavitve tega izjemnega živila moramo navesti tudi nekaj besed v opozorilo. V surovi obliki namreč mnoge vrste fižola vsebujejo lektine – škodljive snovi, ki jih nevtraliziramo šele s kuhanjem – fižol je treba kuhati vsaj deset minut, saj je lahko premalo kuhan našemu organizmu še bolj neprijazen kot povsem surov.

fizol-strocji-2


Sorodni članki

Kako najraje pripravite ozimnico?

Vroče in sušno poletje se je prevesilo v hladno jesen in dnevi so postali krajši od noči. Prišla je sezona obiranja sadja. Kljub nižjim temperaturam pa je še vedno na voljo nekaj vrtnin, kot so zelje, paprika, korenček, cvetača, por, bučke, čebula,…

Več...

Naš super grah

Verjetno bi težko našli vrt, na katerem ne gojijo te res nezahtevne stročnice. Enostavna je za vzgojo in obilno obrodi. Sezona rasti lahko traja vse do začetka zime. Po priljubljenosti med stročnicami se grah verjetno umešča na drugo mesto takoj za fižolom.…

Več...

Naš super paradižnik

Med najbolj priljubljene vrtnine v domačih vrtovih verjetno sodijo paradižniki. V Sloveniji lepo uspevajo različne sorte. Avtohtoni paradižnik val, ki je izboljšano volovsko srce, se ponaša z velikimi plodovi srčaste oblike, ki so zelo mesnati in sočni, nepravilnih oblik, imajo…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v vaši regiji ter v celotni Sloveniji?
Ostani na tekočem