Ekološke kmetije se predstavijo: »Kupujejo tisti, ki mislijo s svojo glavo!«

Na ekološki tržnici v Ljubljani je moč srečati kmete, ki tam prodajajo svoje izdelke že od samega odprtja tržnice. Prodaja izdelkov se po besedah večine vprašanih kljub težjemu finančnemu položaju prebivalstva z vsakim letom izboljšuje. Prodajalci cene svojih izdelkov zagovarjajo z veliko količino vloženega dela, ceno surovin in količino pridelave. Glavne ovire pri pridelavi in prodaji ekoloških živil vidijo zlasti v boju z vremenskimi razmerami in davčnimi obremenitvami ter v nezadostni promociji tovrstnega načina kmetovanja.

Ljubljanska ekotržnica že petnajst let ponuja prostor za prodajo ekološko pridelanih ali predelanih živil kmetom iz vse Slovenije. Na vsaki prodajni stojnici je kupcem vedno na vpogled izobešen certifikat, ki dokazuje, da so živila pridelana oziroma predelana po ekoloških standardih. Široka ponudba živil sega od sezonske zelenjave, sadja, žita, sokov, čajev, olja, kisa do hrustkov, namazov in sadnih kroglic. Za večino vprašanih ponudnikov je tržnica osrednji in pogosto edini prostor prodaje domačih izdelkov iz ekološke pridelave.

»Ljudje se radi vračajo!«

Prodajalci, ki smo jih v letošnjem februarju povprašali o nakupovalnih trendih njihovih kupcev, opažajo, da na ekološko tržnico v Ljubljani zahaja mešana populacija kupcev in da se prodaja v zadnjem času izboljšuje. »Kriza se sicer pozna, vendar ne znatno. Ljudje cenijo ekološke izdelke in se radi vračajo,« ugotavlja branjevka z ekološke kmetije Peter Kos iz občine Lukovica. Poleg neposredne prodaje na tržnici se zlasti prodajalci, ki ekološka živila predelujejo, zavedajo, da je prodaja večkrat pogojena z marketingom. Ponudbo predelanih izdelkov, kot so različni namazi, piškoti, hrustki in podobno, pogosto dopolnjujejo in se skušajo z novimi recepti približati trendom na tržišču. Glede na to, da prodajalci na tržnici opažajo kupce različnih segmentov, pa po mnenju branjevca z ekološke kmetije Bregar iz občine Ivančna Gorica na tržnici »kupujejo predvsem tisti, ki mislijo s svojo glavo«.

Od kod višje cene?

Eno izmed ključnih vprašanj, ki zanimajo kupce ekoloških izdelkov, je, zakaj so cene teh živil sorazmerno visoke. »Cene so pogojene predvsem z razmerami, v katerih pridelujemo. Stranke znajo to ceniti. Prodamo vse, kar pridelamo. Prevladujejo stranke z nekoliko višjimi osebnimi dohodki,« pravi branjevka Silva Bevc Jug iz občine Kozje, ki prihaja s strme kmetije, kjer je pridelava sadja in zelenjave zaradi tega še težja.

Razlogi za višje cene so po besedah predelovalca iz Ateljeja sadja Irenee Nataša Šikovec iz občine Celje višja cena surovin, količina pridelanih živil in delo, ki je izključno ročno. »Tehnološko smo zaostali. Praktično smo v kameni dobi – tolčemo na roke, kar seveda vpliva na ceno. Pridelavo bi morali modernizirati, omogočiti nakup sodobnih strojev,« je cene komentirala branjevka Vera Ledinek iz občine Dravograd, ki na tržnici ponuja sadje in zelenjavo.

Z ekološko pridelavo živil je po mnenju vseh vprašanih prodajalcev na tržnici več dela kot s konvencionalno pridelavo. Prodajalci se skušajo s cenami delno približati tržišču, vendar se »nižanje« ustavi ob stroških semen, posamezni letini in količini oziroma vrsti pridelave, ki ni intenzivna.

Zimski »počitek«

Prodaja na tržnici poteka celo leto, zato smo prodajalce vprašali, kaj počnejo na kmetiji pozimi, ko tudi narava počiva. Zimski čas prodajalci izkoriščajo za urejanje potrebne dokumentacije, načrtovanje kolobarja, nabavo semen, stekleničenje pridelkov in podobno. V tem času cveti prodaja skladiščenih živil, kot sta kisla repa in kislo zelje.

Zaradi količine opravljenega dela med letom je zima čas, ko se morajo kmetje vsaj malo oddahniti. »Pozimi se je treba spočiti, saj je poletni urnik dolg 14 ur ali več na dan. Če bi v poletnem tempu delal skozi celo leto, ne bi dolgo zdržal,« sklepa branjevec z ekološke kmetije Bregar.

Ovire

Poleg težkega dela se morajo kmetje, ki prodajajo svoje ekološke izdelke na tržnici, spopadati z vremenskimi razmerami. »Nenadne in velike spremembe so velik šok za našo pridelavo,« opaža razliko v vremenski sliki skozi zadnje desetletje branjevka Silva Bevc Jug. »A vreme je takšno, kot je, in ga je treba vzeti v zakup,« dodajajo drugi.

»Največja ovira je sistem davkov, s čimer so obremenjeni tudi kupci. Druge sitnosti bi že preživeli,« ugotavlja branjevec z ekološke kmetije pri Ježevih iz občine Vipava, s katerim se je strinjalo še nekaj vprašanih.

Veliko oviro pri pridelavi, predelavi in prodaji ekoloških izdelkov vidi večina vprašanih prodajalcev na tržnici v nezadostni promociji tovrstnega načina kmetovanja. Predvsem v medijskem informiranju javnosti in delu javnih služb ter v izobraževanju kmetov o pravilnem rokovanju z zemljo in pridelki.

Na vprašanje o glavnih ovirah pri prodaji ekoloških živil pa je bilo med branjevkami in branjevci moč slišati tudi bolj pragmatične odgovore: »Vse je odvisno od tega, za kaj se odločiš. Vse je odvisno od tebe; pomembna sta marketing in dober izdelek.«


Sorodni članki

Ekološka pridelava

V iskanju boljše hrane vse večji pomen v našem prostoru pridobiva naravna pridelava. Nekateri se posvetijo sestavinam in izvoru živil, drugim prisegajo na večjo raznovrstnost, tretji pa v prehrani izločajo določena živila. Strokovnjaki pa so enotni, da prehrana pomembno vpliva…

Več...

Znebimo se polžev z ekološkimi metodami

Pregovorno počasnim polžem zelenjava na našem vrtu hitro tekne – dajmo jim nekaj dni in pojedli bodo vse, kar smo posadili. Že veste, kako jih učinkovito odgnati? Kjer je vlaga, tam so polži. Po naših vrtovih se plazijo podnevi in…

Več...

Bliža se prva pomladna setev

Kmalu bo konec zime in zopet bo čas za začetek dela na naših vrtičkih. Kot nam je pred časom zaupala mojstrica ekološkega vrtičkarstva Jerneja Jošar, je ta prva faza sezone ključna. Ob dobro zastavljenem načrtu se nam namreč skozi sezono…

Več...
Vas zanima naša super hrana in aktualno dogajanje v vaši regiji ter v celotni Sloveniji?
Ostani na tekočem