Briški vinogradniki so osvojili zadržane Kitajce

Vinogradništvo je ena najstarejših tradicij, ki so se v Evropi ohranile do danes. Od te dejavnosti živi okoli milijon in pol vinogradniških gospodarstev. V Sloveniji vino pridelujemo že več kot dobrih 2000 let, imamo pa le 28.000 vinogradnikov in precej majhne vinograde. A čeprav je pri nas zasajenih le pol odstotka evropskih vinogradniških površin, se določena slovenska vina po kakovosti umeščajo v sam svetovni vrh. To s svojimi odličnimi vinogradniki dokazuje tudi vinska klet Klet Brda. V sodelovanju s podjetjem Alps Wine ji je namreč uspelo prodreti na Kitajsko in postaviti še en pomemben mejnik v slovenskem vinogradništvu.

Klet Brda, največja pridelovalka in izvoznica slovenskih vin

Klet Brda s svojimi prepoznavnimi okusi in slogom osvaja ljubitelje vina doma in v kar petintridesetih državah sveta. Vinogradništvo je v Brdih način življenja. Skoraj vsaka briška družina obdeluje manjši vinograd, ob katerem so posajene tudi češnje in oljke. “Zakaj to počnemo? Ker so tako živeli naši očetje, nonoti in pranonoti. Herojsko vinogradništvo je poslanstvo, ki izhaja iz ljubezni do zemlje in bogate dediščine naših prednikov. Takšnega načina pridelovanja vina je v Evropi le nekaj odstotkov!” so zapisali v svojem diskurzu o briških vinogradnikih. Gričevnata pokrajina, strma pobočja in revna tla so edinstvene posebnosti, zaradi katerih se tu rojevajo prvaki med vini. Klet združuje štiristo briških vinogradniških družin, ki že več kot pol stoletja soustvarjajo uspešno zgodbo briškega vinarstva.

“Naše poslanstvo je z vinom izraziti edinstvenost Goriških brd ter z uspešnim trženjem prispevati k razvoju področja in blaginje tukajšnjih ljudi. Naše glavno vodilo pri vsakodnevnem delu je globoko spoštovanje narave in njenih ciklov, saj se kakovost rodi prav v vinogradu,” nam je povedala gospa Marjana Simčič Humar iz Kleti Brda.

Vsako leto več kot štirideset priznanj

O njihovi predanosti najbolje govorijo nagrade in priznanja. Vsako leto za vina različnih blagovnih znamk in stilov prejmejo vsaj štirideset priznanj z mednarodnih ocenjevanj. V Franciji, domovini šardoneja, za svoja vina že petnajst let zaporedoma prejemajo nagrade na prestižnem ocenjevanju Chardonnay du monde. Letos so prejeli tudi priznanja vinskih kritikov v britanskem časopisu The Times za belo zvrst Krasno, v ameriškem Wine Enthusiastu pa za rebulo.

Klet Brda proda na Kitajsko več kot pol milijona steklenic letno, njihov izvoz pa ves čas narašča. Skorajda polovico celotne pridelane količine vina prodajo v tujino in o teh dosežkih smo želeli spregovoriti z gospodom Damirjem Kapitanovičem iz Kleti Brda: “Tak uspeh gre pripisati predvsem vztrajnosti pri grajenju medsebojnih odnosov in zaupanju med partnerji. Kitajska je danes za Združenimi državami Amerike naš drugi najpomembnejši izvozni trg, pri čemer izvoz še vedno raste. Kar petinšestdeset odstotkov vin, ki jih tja prodamo, je vrhunskega razreda.”

Kozarec Quercusa, Xièxiè (kitajsko hvala)

Kitajska je ogromen trg, kjer pridelajo več kot enajst milijonov hektolitrov svojega vina. Pridelujejo ga že dvakrat dlje kot pri nas (kot zanimivost: vinarstvo je bilo najpopularnejše v času dinastije Tang od 7. do 9. stoletja n. št.), a evropske sorte pri njih uspevajo le dobrih sto let. Kultura pitja vina, kot jo poznamo v Evropi, se tam šele razvija in predstavlja velik potencial tudi za prodor slovenskih vin.

Na Kitajskem so vina z evropskim poreklom zelo iskana, saj se ponašajo predvsem s tradicijo. Klet Brda je prvi stik s kitajskim trgom vzpostavila pred desetimi leti, ko se je predstavila na vinarskem sejmu v predmestju Šanghaja. Danes na Kitajsko prodaja vse glavne blagovne znamke vrhunskih vin, kot so Quercus, Bagueri in A+. K temu uspehu je dodatno pripomogla tudi sinergija, ki so jo dosegli z vstopom Kleti Brda v lastniško strukturo podjetja Alps Wine. “Ideja podjetja Alps Wine se je razvila iz darovanja slovenskih izdelkov poslovnim partnerjem na Kitajskem. Ti so izkazali največ zanimanja in veselja prav ob odličnih slovenskih vinih. Navdušenje se je stopnjevalo do te mere, da so jih izjemna kakovost okusa, večplastnost slovenskih vin, zgodovina in butična lepota odločno prepričali. Alps Wine je danes skupaj s partnerji najuspešnejši izvoznik slovenskih vin na ta trg,” nam je zaupala gospa Maša Vodušek iz podjetja Alps Wine.

Z rdečim vinom in zlatim tiskom na etiketi do src Kitajcev

Kitajska je dežela s kulturo, ki se bistveno razlikuje od evropske. “Dežele se je držal precej slab sloves ponarejanja priznanih blagovnih znamk. Prav zato želijo imeti Kitajci na svojih trgovskih policah in restavracijah originalne izdelke in prav nič takega, kar bi lahko nakazovalo na njegovo neoriginalnost, denimo nalepke na izdelku v kitajščini. Bela barva je prisotna pri večini etiket francoskih vin, čeprav je Kitajci ne uporabljajo radi – simbolizira namreč smrt. A originalna embalaža predstavlja tolikšno verodostojnost, tako da ob njej tudi pomen simbolike nekoliko zbledi. Naša najbolje sprejeta etiketa za vino je Bagueri. Je črna z zlatim tiskom – zlata barva ima tisti pravi status. Poleg zlate je ‘njihova’ barva tudi rdeča, kar je obenem eden od razlogov, zakaj je devetdeset odstotkov vin, ki jih pijejo, rdečih. Po nauku tradicionalne kitajske medicine v telo ne bi smeli vnašati hrane ali pijač, katerih temperatura je bistveno nižja od telesne temperature. Zato imajo veliko raje rdeča vina, ki jih pijejo pri sobni temperaturi. Kitajci velik pomen pripisujejo številkam. Nekaterih ni priporočljivo uporabljati, če nič drugega, zaradi poslov. Taki sta denimo številka štiri in trinajst – v hotelu po navadi trinajstega nadstropja sploh ni (1 + 3 = 4). Radi imajo števila 8, 3 in 9, saj govorijo o obilju, uspehu in množenju,” nam je kitajsko kulturo pojasnil Damir Kapitanovič iz Kleti Brda.

Gospa Maša Vodušek iz Alps Wine je glede svojih izkušenj s simboli dodala, da ti v kitajski kulturi resda igrajo tradicionalno zelo pomembno vlogo, a vendar opažajo, da je teh pravil pri uvozu evropskih vin vse manj. Pri blagovnih znamkah vin so predvsem prepričljivi kakovost vina, priporočila vinskih poznavalcev, prejete nagrade na priznanih mednarodnih ocenjevanjih, ne nazadnje pa tudi podoba steklenice in njena etiketa. “Bolj ko je videti ‘bogata’, večjo pozornost bo pridobila v očeh kupcev in pivcev,” je pojasnila.

Fuzija kultur in vedno priljubljeni Ganbei – do dna!

Opisovanje značilnosti vin na Kitajskem se močno razlikuje od evropskega, saj nekaterih uveljavljenih načinov s pomočjo sadnih deskriptorjev ne poznajo – nekatere vrste sadja tam namreč ne uspevajo. In obratno. Ker je vino del obeda, je zanimivo spremljati, kako slovenska vina vključujejo v kitajski jedilnik. Kitajci pri strežbi jedi namreč nimajo sosledja, kakršnega poznamo v Evropi, niti načel spajanja. Gre torej za culture fusion oziroma spojitev kultur. Na Kitajskem pri uživanju alkoholnih pijač sicer še vedno prednjači žganje, a je že opaziti vplive zahodne kulture ter večje zavedanje o pomenu zdravja – kultura uživanja vina se uspešno prebija. Še vedno pa se tu in tam sliši vzklik ‘Ganbei’, ki pomeni izpiti do dna. Fuzija kultur se očitno dogaja na več ravneh, a tako pač je, ko se prepletajo različni svetovi.